Is podcast
Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka.
Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka.
Vsaka zgodba posvojiteljske družine ima svojo pot. A eno jim je skupno. Če se biološka starša na rojstvo otroka pripravljata devet mesecev, je v primeru posvojitve drugače, pravita Erna in Damjan Dolinar. V dveh sta morala pripraviti vse za novorojenčka in vstopiti v novo vlogo, kar je čustveno zelo zahtevno. A danes sta srečna in čakata še na tretjega otroka.
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
15. september je v Cerkvi v Sloveniji postal Dan žalujočih. Zato smo tokrat spregovorili o procesu žalovanja otrok, ki so večkrat prezrti žalovalci, pravita gostji iz Slovenskega društva Hospic Marjetica Stojanovič Verdinek in Tamara Tedesco Ljutić. Kako žalujejo otroci in katerih napak odrasli pri tem ne smemo delati? Kako poteka program Levjesrčnih in katere sadove daje?
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Erna in Damjan Dolinar sta s pomočjo Društva Deteljica posvojila dva otroka, ki sta potrebovala dom in starša. Pri tem sta spoznala, da je najprej potrebno žalovanje ob dejstvu, da ne moreta imeti lastnih otrok. Ko pa pride posvojeni otrok v družino, pa ni povsem enostavno, saj vsi v te odnose prinesejo svoje rane.
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
Tokrat smo v rubriki Življenje išče pot izpostavili prav lepo zgodbo, ki smo jo zasledili na družbenem omrežju Facebook. Takole začne svoj zapis gospa Mojca Kolar iz Šentjurja pri Celju, ki je z videom pritegnila pozornost. »Nič ni lepšega kot svojemu otroku, ups, 20 let stari punci, pripraviti takšno presenečenje.« Za svojo hčerko Ano, ki je velik sonček, kot jo poimenuje družina, so za presenečenje prosili kar nekaj glasbenikov. Več o tem v pogovoru z mamo Mojco.
V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
V Tednu vzgoje gostimo profesorja Leona Kernela, ki poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kako deluje krščanski učitelj v javni šoli, ki svoje vere ne skriva? Zakaj prihaja do pomanjkanja učiteljev in katere spremembe so potrebne, da se bodo mladi odločali za ta poklic?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
Profesor Leon Kernel poučuje na Srednji gozdarski in lesarski šoli ter višji strokovni šoli v Postojni. Kot član Društva katoliških pedagogov, območna enota Sv. Hieronim, je pripravil razmišljanje o kreposti upanja, ki mu je vodilo pri delu z mladimi. Kako ohranja zavzetost in veselje do poučevanja ter kje najde upanje za čase, ko mladi obupujejo nad odraslimi?
S 1. septembrom smo vstopili v Teden vzgoje. Letos pod geslom Romarji upanja. Le-tega so učitelji, vzgojitelji ter otroci še kako potrebni v času individualizma, preobremenjenosti in različnih pritiskov ideologij v šolski prostor. Naš gost je bil koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
S 1. septembrom smo vstopili v Teden vzgoje. Letos pod geslom Romarji upanja. Le-tega so učitelji, vzgojitelji ter otroci še kako potrebni v času individualizma, preobremenjenosti in različnih pritiskov ideologij v šolski prostor. Naš gost je bil koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Dejstva kažejo, da velik odstotek ljudi z demenco živi doma. Tam ni možnosti za vadbeni park ali denimo gibanja orkestra na žogah, kot so to naši sodelavci videli na nedavnem obisku v Cerkniškem domu za starejše v okviru obiskov Dobro delo dobro dene. So pa doma na voljo drugi pristopi gibanja ki bistveno pripomorejo k manjši uporabi antipsihotikov, je prepričana doc. dr. Anamarija Kejžar s Fakultete za socialno delo.
Življenje pred nas postavlja številne izzive in ovire. Marsičesa ne razumemo. Iščemo, a ne najdemo odgovorov na vprašanja in potrebe nas in naših bližnjih. Kam naj se obrnem in koga naj pokličem? Včasih je potrebno slišati samo droben namig in že se nam pokaže naslednji korak. In ta rubrika želi biti prav to - kažipot življenja. Naši sogovorniki so različni, teme pa življenjske: od vzgoje do modrosti staranja, od skrbi za zdravje do lajšanja bolezni, od kupovanja primernih daril do pospravljanja stanovanja. Saj smo vendarle skupaj na poti in si lahko pomagamo med seboj. Četudi le po radijskih valovih.
Središči ISIO (Informiranje in svetovanje v izobraževanju odraslih) in SSU (Središče za samostojno učenje) ter Andragoški center Slovenije (ACS) so že dvajsetič pripravili Dneve svetovanja za znanje, ki so namenjeni informiranju odraslih o možnostih izobraževanja in učenja. Mag. Andreja Dobrovoljc, svetovalka z Andragoškega centra, je opisala številne brezplačne možnosti za dokončanje ali nadaljevanje izobraževanja odraslih, za pridobivanje novih veščin ali ovrednotenje že pridobljenega znanja in za spremembe v karieri.
Tokrat smo razmišljali o odgovorih na vprašanja današnjega časa, ki jih lahko daje Cerkev po občestvu. Kaj sploh je živo občestvo in kako skrbeti za njegovo rast? Kakšna je vloga duhovnika v njem in kako vanj pritegniti oddaljene od Cerkve? Z nami je bil župnik iz župnije Ljubljana – Kašelj / Zalog Andrej Maksimilijan Gósek.
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 17. september 2024 ob 05-ih
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Oddaja z nagradami, tematika: Pričevalci in aktualne zadeve slovenske politike.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Clevelandu potekajo Slovenski dnevi. Začeli so se v četrtek s slovensko mašo pri Mariji Vnebovzeti in koncertom okteta Jurij Dalmatin iz Boštanja, v petek je bilo slovesno odprtje v slovenskem muzeju in arhivu na aveniji St. Clair, v soboto je bil na SNPJ farmi piknik, ki ga je pripravil Polka Hall of Fame, v nedeljo popoldne pa je bilo slovesno v Slovenskem kulturnem vrtu, ki je na vzhodnem bulevarju med poljskim in češkim kulturnim vrtom. Župnika slovenskih župnij, John Kumše iz Marije Vnebovzete in Janez Retar iz Svetega Vida sta vrt blagoslovila in molila za beatifikacijo častitljivega Friderika Barage. Doprsni kip škofa Barage ima vidno mesto v Slovenskem vrtu. Za glasbeni del programa je poskrbel Janez Sršen. Ob tej priložnosti so pozdravili novo slovensko generalno konzulko Suzano Češarek. Včeraj je v Slovenskem narodnem domu potekala likovna delavnica za otroke, do nedelje se bosta med drugim zvrstili še kuharska delavnica in trgatev.