Is podcast Šolstvo konec osemnajstega stoletja  Is podcast
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo izobraževanje

14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Nataša Ličen

VEČ ...|14. 5. 2024
Šolstvo konec osemnajstega stoletja 

Na Jakopičevem sprehajališču v ljubljanskem Tivoliju so na osemdesetih panojih prikazali šolstvo in širše kulturne tokove pred dobrim stoletjem. Pogovarjali smo se z dr. Simonom Malmenvallom, kustosom in avtorjem razstave.

Nataša Ličen

kulturadediščinaizročiloizobraževanje

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|2. 7. 2024
Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

VEČ ...|2. 7. 2024
Kovaški šmaren v Kropi

En zauber mest, u kterga se pride glih po cest, rečejo domačini za Kropo, kjer drugega julija praznujejo kovaški šmaren. Začelo se je s tristo let staro zgodbo, ko so našli Marijino podobico. Opisal jo je Slavko Mežek. 

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|25. 6. 2024
Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

kultura dediščina izročilo družba spomin praznik

Zakladi naše dediščine

Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

VEČ ...|25. 6. 2024
Z Matejo Maček o pomenu molitve za narod in domovino

V devetdnevnici pred praznikom Dnevom državnosti smo tudi na radiu vsako jutro s skupino molivcev v radijski kapeli molili za domovino. O pomenu molitve, o vrednotah, ki so stoletja opogumljale prednike in je prav, da jih vzdržujemo ter živimo tudi danes in v prihodnje, smo govorili z Matejo Maček, odvetnico. Verjamemo, da so številne molitve Slovenk in Slovencev izprosile tudi samostojnost naroda. 

Nataša Ličen

kultura dediščina izročilo družba spomin praznik

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|18. 6. 2024
Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

VEČ ...|18. 6. 2024
Sto let star recept za Kloštrske kremšnite

Uroš Repnik iz gostilne Repnik je predstavil lokalno razvite jedi, med katerimi je tudi Kloštrska kremšnita, recept, ki so ga v mekinjskem samostanu pred sto leti ustvarile sestre uršulinke.

Tanja Dominko

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

VEČ ...|11. 6. 2024
Poletna muzejska noč 2024

Poletna muzejska noč je skupni projekt slovenskih muzejev, galerij in drugih kulturnih ustanov. To je njihova največja promocijska akcija, s katero privabijo tudi tiste, ki jih morda redkeje obiščejo. Vrata odprejo brezplačno v urah, ko so običajno zaprti in za vse starosti pripravljajo bogat izbor dejavnosti. Pogovarjali smo se z Alenko Černelič Krošelj iz Skupnosti muzejev Slovenije

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

VEČ ...|4. 6. 2024
Slovenski rokodelski festival

V Sloveniji smo leta 2023 dobili Zakon o ohranjanju in razvoju rokodelstva. Na Brdu pri Kranju se je prvo junijsko nedeljo 2024 odvil drugi Slovenski rokodelski festival, na katerem se je predstavilo več kot šestdeset rokodelk in rokodelcev. O obojem smo govorili s Kati Sekirnik z Razvojne agencije Sora, v imenu Konzorcija rokodelskih centrov Slovenije.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina izročilo

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

VEČ ...|28. 5. 2024
Pot cistercijanov

Ob mednarodnem dnevu muzejev v letu 2024 je dvanajst slovenskih nacionalnih muzejev postavilo skupno razstavo, ki je na panojih na ograji Etnografskega muzeja. Muzej krščanstva se predstavlja s Potjo cistercijanov, ki je več kot 6300 kilometrov dolga mednarodna pohodniška pot, povezuje samostanske pokrajine šestih evropskih držav in z dvema krožnima potema, dolgima štirinajst in štiriindvajset kilometrov, se poti pridružuje tudi Stična. Pogovarjali smo se z mag. Natašo Polajnar Frelih

Nataša Ličen

kultura narava dediščina izročilo zgodovina duhovnost

Zakladi naše dediščine

VEČ ...|21. 5. 2024
Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

kultura narava dediščina zgodovina družba spomin

Zakladi naše dediščine

Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

VEČ ...|21. 5. 2024
Valvasorjeva odličja 2024

Ob mednarodnem dnevu muzejev, ki ga obeležujemo 18. maja, so razglasili tudi prejemnike Valvasorjevih odličij 2024. O pomenu nagrade in muzejev širše, smo se pogovarjali z eno od članic komisije, mag. Marjetko Balkovec Debevec, kustosinjo.  

Nataša Ličen

kultura narava dediščina zgodovina družba spomin

Zakladi naše dediščine

Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.

Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ...|29. 6. 2024
O najstnikih, ki ne zmorejo soočanja z izzivi, in o priložnostih drugače preživetih počitnic

K pogovoru smo povabili mag. Mirana Možino, psihiatra in psihoterapevta, ustanovitelja in direktorja ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, ter se ozrli nazaj v izzive aktualnega šolskega obdobja ter naprej, v čas počitnic. Kaj lahko storimo, da bodo prosti tedni napolnjeni, izpolnjujoči, in ali se lahko opolnomočimo za v prihodnje, za boljše reševanje zapletov v odnosih?

O najstnikih, ki ne zmorejo soočanja z izzivi, in o priložnostih drugače preživetih počitnic

K pogovoru smo povabili mag. Mirana Možino, psihiatra in psihoterapevta, ustanovitelja in direktorja ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda z Dunaja, ter se ozrli nazaj v izzive aktualnega šolskega obdobja ter naprej, v čas počitnic. Kaj lahko storimo, da bodo prosti tedni napolnjeni, izpolnjujoči, in ali se lahko opolnomočimo za v prihodnje, za boljše reševanje zapletov v odnosih?

Nataša Ličen

vzgojaduhovnostmladiodnosi

Lahko noč, moj angel

VEČ ...|29. 12. 2023
Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Angel slovesa

Čas se steka iz večnosti v večnost, leto pa se izteče …

Gregor Čušin

duhovnost

Duhovna misel

VEČ ...|3. 7. 2024
Sveto pismo

V Londonu je živel dvomljivec, ki je v pogovoru ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Sveto pismo

V Londonu je živel dvomljivec, ki je v pogovoru ...

Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Program zadnjega tedna

VEČ ...|3. 7. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. julij 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. julij 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Doživetja narave

VEČ ...|28. 6. 2024
Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

Mestni gozdovi občine Tolmin

V Doživetjih narave smo se v zadnji junijski oddaji odpravili v mestne gozdove občine Tolmin. S tamkajšnjimi gozdarji smo namreč spremljali skupino otrok iz OŠ Franceta Bevka Tolmin, ki so ob vzponu na Kozlov rob spoznavali tamkajšnjo učno pot. Poleg pestre zgodovine, o kateri bi lahko veliko povedali ostanki nekoč mogočnega gradu na vrhu, če bi znali govoriti, pa je vzpetina pomembna tudi za tolminske rekreativce in ljubitelje narave. Vodja območne enote Zavoda za gozdove Slovenije Edo Kozorog pa nam je predstavil še dve učni poti v občini: Panovec v Novi Gorici in naj pot leta 2024 ob Hublju v Ajdovščini. 

Blaž Lesnik

svetovanjenaravagozdoviTolmin

Zgodbe za otroke

VEČ ...|18. 6. 2024
Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Nekje za ovinkom je vojna

Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024Na začetku je bila škatlasaška ocvirkCeljska Mohorjeva družba

Otok

VEČ ...|3. 7. 2024
Gospod Cogito

Z nami je bil Zbigniew Herbert, ki nam je na večer, ko vstopamo v počitniški čas, ko radi pošljemo možgane na pašo, popestril z nekaj mislimi Gospoda Cogita.

Gospod Cogito

Z nami je bil Zbigniew Herbert, ki nam je na večer, ko vstopamo v počitniški čas, ko radi pošljemo možgane na pašo, popestril z nekaj mislimi Gospoda Cogita.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 7. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 7.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|3. 7. 2024
Varnost na potovanjih

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

Varnost na potovanjih

V oddaji so o pomembnejših varnostnih vidikih na potovanjih spregovorili predstavniki Konzularne službe, Policije in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. 

Sogovornika sta bila vodja Konzularne službe mag. Viktor Mlakar in Robert More s Sektorja mejne policije v Upravi uniformirane policije na GPU, v prispevkih pa ste lahko prisluhnili policijskemu inšpektorju Matiji Brezniku ter direktorju področja za urejanje zavarovanj in mednarodno zdravstveno zavarovanje pri ZZZS Klemnu Ganzitiju.

Petra Stopar

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 7. 2024
Izseljenci so neprecenljiv most

V Ljubljani se je včeraj prvič v mandatu te vlade sestal Svet za Slovence po svetu. Premier Robert Golob in tudi pristojni minister  Matej Arčon sta srečanje označila za zelo konstruktivno. Govorili so o ohranjanju slovenskega jezika, kar je temelj za ohranjanje kulture in identitete. Vlada bo pomoč na tem področju v prihodnje še okrepila, predvsem na področju predšolske vzgoje. Govorili so tudi o sodelovanju na poslovnem ter znanstveno-raziskovalnem področju, pa tudi o strategiji vračanja izseljencev v Slovenijo. Akcijski načrt vlade je po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Arčona v fazi osnutka. Svet za Slovence po svetu je enaindvajsetčlansko stalno posvetovalno telo vlade. V njem je trinajst predstavnikov slovenskih skupnosti iz zdomstva ter izseljenstva in šest predstavnikov organizacij v Sloveniji, ki delujejo na tem področju in ministrstev, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu.

Izseljenci so neprecenljiv most

V Ljubljani se je včeraj prvič v mandatu te vlade sestal Svet za Slovence po svetu. Premier Robert Golob in tudi pristojni minister  Matej Arčon sta srečanje označila za zelo konstruktivno. Govorili so o ohranjanju slovenskega jezika, kar je temelj za ohranjanje kulture in identitete. Vlada bo pomoč na tem področju v prihodnje še okrepila, predvsem na področju predšolske vzgoje. Govorili so tudi o sodelovanju na poslovnem ter znanstveno-raziskovalnem področju, pa tudi o strategiji vračanja izseljencev v Slovenijo. Akcijski načrt vlade je po besedah ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Arčona v fazi osnutka. Svet za Slovence po svetu je enaindvajsetčlansko stalno posvetovalno telo vlade. V njem je trinajst predstavnikov slovenskih skupnosti iz zdomstva ter izseljenstva in šest predstavnikov organizacij v Sloveniji, ki delujejo na tem področju in ministrstev, katerih resorji so aktivneje vpeti v teme, povezane s Slovenci po svetu.

Matjaž Merljak

družbarojaki