Is podcast
Živel je v 10. stoletju in je bil doma iz bližine Reutlingena. Vzgajal se je v samostanski šoli, sam pa je postal učitelj na trierski stolniški šoli. Od tam se je odpravil v …
Živel je v 10. stoletju in je bil doma iz bližine Reutlingena. Vzgajal se je v samostanski šoli, sam pa je postal učitelj na trierski stolniški šoli. Od tam se je odpravil v …
Živel je v 10. stoletju in je bil doma iz bližine Reutlingena. Vzgajal se je v samostanski šoli, sam pa je postal učitelj na trierski stolniški šoli. Od tam se je odpravil v …
Sin grofa Boromea je postal ena največjih osebnosti v cerkveni zgodovini. Ko je pri 21-ih letih z odlično oceno naredil …
Sin grofa Boromea je postal ena največjih osebnosti v cerkveni zgodovini. Ko je pri 21-ih letih z odlično oceno naredil …
Med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom je v rimskem mestu Petovio, današnjem Ptuju, umrl mučeniške smrti tamkajšnji škof …
Med preganjanjem kristjanov pod cesarjem Dioklecijanom je v rimskem mestu Petovio, današnjem Ptuju, umrl mučeniške smrti tamkajšnji škof …
Današnjemu soprazniku vseh svetnikov pravimo tudi verne duše. Cerkev je od nekdaj vsem rajnim izkazovala spoštovanje. Zgodaj se jih je začela …
Današnjemu soprazniku vseh svetnikov pravimo tudi verne duše. Cerkev je od nekdaj vsem rajnim izkazovala spoštovanje. Zgodaj se jih je začela …
Kristjani se danes spominjamo vseh svétih, torej svetnikov. Vendar je praznik postal znamenje splošnega …
Kristjani se danes spominjamo vseh svétih, torej svetnikov. Vendar je praznik postal znamenje splošnega …
Današnji godovnjak je bil stótnik rimske vojske. Bil je že kristjan, kot vojak pa bi moral prisegati pri rimskih bogovih. Ni se udeleževal poganskih daritvenih …
Današnji godovnjak je bil stótnik rimske vojske. Bil je že kristjan, kot vojak pa bi moral prisegati pri rimskih bogovih. Ni se udeleževal poganskih daritvenih …
Njegovo ime spominja na Narcisa iz grške mitologije, na vase zagledanega lepotca, in na spomladansko cvetico narciso. Sveti Narcis pa je bil škof v Jeruzalemu, potem ko je bilo mesto spet …
Njegovo ime spominja na Narcisa iz grške mitologije, na vase zagledanega lepotca, in na spomladansko cvetico narciso. Sveti Narcis pa je bil škof v Jeruzalemu, potem ko je bilo mesto spet …
Kratka predstavitev svetnika oz. svetnice, ki ima godovni praznik.
V »Pogovor o« smo povabili predsednike treh družbenih organizacij. V imenu Združenja za vrednote slovenske osamosvojitve, civilne iniciative Prebudimo Slovenijo in Zveze Organizacij Civilne družbe Slovenije bodo Lojze Peterle, Vlasta Doležal Rus in Andrej Grebenc spregovorili o vlogi civilne družbe pri nas ter odgovorili na vprašanje ali ima oblast do njih dvojna merila. Prav tako ne bomo mogli mimo pestrega notranje in zunanje političnega dogajanja. Dogajanje bo v imenu Zbora za republiko komentiral tudi Janez Remškar.
Mirko Isop je prvi duhovnik, ki je izšel iz slovenske gimnazije v Celovcu. Pogosto roma k Mariji Pomagaj na Brezje. Najprej kot dijak, nato kot bogoslovec in tudi zdaj kot župnik v Škocjanu pri Klopinjskem jezeru na avstrijskem Koroškem. Utrip župnije v tem priljubljenem turističnem kraju se je v 44-ih letih zelo spreminjal. Mirko Isop je dobro reševal tudi napetosti zaradi uporabe slovenščine. Ko je leta 2009 nevarno zbolel, je nekaj dni pred operacijo poromal k Mariji Pomagaj in se priporočal Materi Božji. “Tam sem imel občutek, da se je nežna roka dotaknila moje rame in notranji glas je dejal Ne boj se, jaz ti bom pomagala.’” In tudi je. Posebno varstvo je njegova družina čutila v času izgnanstva. Mirko Isop se je namreč rodil leta 1942 v Nemčiji, v taborišču in družina se je šele po koncu vojne lahko vrnila v domači kraj v dolino Rož na avstrijskem Koroškem. Po skoraj 80-ih letih je prvič za javnost povedal nekaj spominov na tisti čas. Strah v ljudeh pusti globoke sledi.
Z nami je bil dr. Žiga Turk, profesor in publicist. Pogledali smo na aktualni politični parket, kjer se izrisuje plačna reforma, tudi davčna kaže svoje zobe, državljani pa medtem v strahu pogledujejo v zdravstvene zavode in na svoje električne števce.
Ko v življenje planinca, alpinista zareže smrt ob nesreči v gorah, je težko za svojce, bližnje, prijatelje... Najprej pa se z okoliščinami srečajo gorski reševalci, ki umrlega odnesejo v dolino. V posebni praznični izdaji Doživetij narave ob 17. uri boste slišali nekaj razmišljanj o smrti, spregovorila bosta tudi alpinista Štremfelj. Srečali pa se bomo tudi z življenjsko zgodbo blaženega Pier Giorgia Frassati-ija, ki je bil navdušen planinec. Prihodnje leto bo minilo sto let od njegove smrti.
»Naše življenje je nenehno iskanje in približevanje Svetlobi, dokler ne dosežemo polnost njene Bližine,« je v enega od podlistkov za Revijo Ognjišče zapisal Karl Gržan in težko bi našli lepšo misel za praznike, ki so pred nami. Zbirko teh zapisov, ki so izhajali kot podlistki, so pri Založbi Ognjišče izdali kot knjižico z naslovom Od senc k svetlobi. Za tokratno oddajo Sol in luč smo pred praznikom izbrali dve, prva ima naslov Očetov pomežik iz večnosti, druga pa, Ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko in nam nadenejo šlajer večnosti.
Škofijska karitas Koper v petek, 8. novembra, ob 19. uri, pripravlja v dvorcu Lanthieri v Vipavi, kot zgodnji uvod v letošnji Teden karitas, slavnostno akademijo z odprtjem razstave likovnih del, ki so nastala v 30. mednarodni likovni koloniji Umetniki za karitas, meseca avgusta na Sinjem vrhu nad Ajdovščino, pod naslovom »Mostovi upanja«.
Za nami je počitniški teden. Z družino smo ga želeli preživeti predvsem skupaj, doma in v obiskovanju vseh tistih, ki so nam ljubi. Sredi tedna bi morali na obisk k moževi babi, prababici Lojzki, ki pa je zaradi slabega počutja naše srečanje prestavila. Niti v sanjah si nismo predstavljali, da ga je prestavila v večnost. In tako so se naše počitnice ravno okoli praznika Vseh svetih spremenile v slovo od naše Lojzi. Slovo, ki je bilo težko, a tako blagoslovljeno.
Odnos do tradicije se v zadnjem času spreminja, dobiva večjo vlogo. Muzeji in galerije po nedavni raziskavi sodijo med najbolj zaupanja vredne ustanove. Odprli so se novim pristopom in pri postavljanju razstav sodelujejo z različnimi strokami. Muzeji so hrami dediščine, prostori srečevanja preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, prostor druženja in dialoga. Slišali smo misli štirih muzealk, Jane Babšek, Alenke Černelič Krošelj, Maje Hakl Saje in Marjetke Balkovec Debevec.