Is podcast
Maševal je nadškof metropolit Alojzij Cvikl s petjem pa je sodeloval družinski zbor Karizma.
Maševal je nadškof metropolit Alojzij Cvikl s petjem pa je sodeloval družinski zbor Karizma.
Maševal je nadškof metropolit Alojzij Cvikl s petjem pa je sodeloval družinski zbor Karizma.
Maševal je d. pomočnik Janez Vagner, pele so šolske sestre.
Maševal je d. pomočnik Janez Vagner, pele so šolske sestre.
Sv. mašo je daroval Vinko Potočnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.
Sv. mašo je daroval Vinko Potočnik. Orgle je igrala Lučka Fortek.
Maševal je župnik Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.
Maševal je župnik Danijel Lasbaher, na orgle je igral Matic Krevh.
Slovesna sveta maša ob umestitvi novega koprskega škofa Petra Štumpfa. Uvod v maši je imel generalni vikar Slavko Rebec, nato je spregovoril apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean Marie Speich, papeško bulo je prebral kancler Janez Jurij Arnež, pridigal pa je dosedanji koprski škof Jurij Bizjak. Pri maši je prepeval Stolni pevski zbor Štefan Kovač Koper, pevci zbora Sončna pesem in cerkvenih pevskih zborov slovenske Istre. Zbor je spremljala priložnostna instrumentalna zasedba. Zborovodji sta bila Miran Bordon in Matjaž Černic, na orglah je zbor spremljal Mirko Butkovič.
Slovesna sveta maša ob umestitvi novega koprskega škofa Petra Štumpfa. Uvod v maši je imel generalni vikar Slavko Rebec, nato je spregovoril apostolski nuncij v Republiki Sloveniji Jean Marie Speich, papeško bulo je prebral kancler Janez Jurij Arnež, pridigal pa je dosedanji koprski škof Jurij Bizjak. Pri maši je prepeval Stolni pevski zbor Štefan Kovač Koper, pevci zbora Sončna pesem in cerkvenih pevskih zborov slovenske Istre. Zbor je spremljala priložnostna instrumentalna zasedba. Zborovodji sta bila Miran Bordon in Matjaž Černic, na orglah je zbor spremljal Mirko Butkovič.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Sv. mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Ervin Mozetič.
Maševal je Ervin Mozetič, pel ansambel sv. Marko.
Maševal je Ervin Mozetič, pel ansambel sv. Marko.
Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.
Oddajo smo v prvi vrsti namenili katoliškim medijem, saj smo v mesecu verskega tiska, dotaknili pa smo se tudi predloga zakona o medijih. Naši sogovorniki so bili direktor Ognjišča Miha Turk, direktor založbe in tednika Družina Tone Rode in politični analitik, urednik in avtor Rok Čakš.
Pred svečnico in dnevom posvečenega življenja smo k pogovoru povabili šolsko sestro svetega Frančiška Kristusa kralja Gabrijelo Koncilija. Rodila se je leta 1935 v Mekinjah pri Kamniku, s sestrami se je seznanila v Št. Petru na Koroškem, od tam so jo poslali na učiteljišče v Trst. Noviciat je opravljala v Rimu, potem pa se je vrnila v Trst, kjer je učila verouk v šolah in otroke pripravljala na zakramente. Po upokojitvi je šest let delovala v skupnosti v Aleksandriji v Egiptu, se znova vrnila v Trst, zdaj pa je v Gorici. Seveda to ni edina letošnja jubilantka med slovenskimi redovnicami, še najmanj pri šolskih sestrah, slednje bodo vse jubileje praznovale meseca avgusta v Repnjah pri Vodicah.
Naslednji teden bomo praznovali kulturni dan. V ospredju bo umetnost in zdi se mi primerno, da spregovorim o lepoti. K temu nas vabijo tudi besede Dostojevskega: “Lepota bo rešila svet”.
Komentar je pripravil sociolog, dr. Igor Bahovec.
Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.
Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.
Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.
Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.
Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.