Zakaj s svečo k maši

V tokratni oddaji smo izvedeli, kako risani junaki spregovorijo slovensko. Potikali smo se po hodnikih otroškega programa na RTV SLO in srečali vrsto risanih junakov in junakinj, ki so našim Iskričarjem pustili tudi sporočilo. Ustavili pa smo se tudi pri pomenu praznika svečnice, kako ga razumeti in zakaj ga praznujemo, nam je povedala s. Meta Potočnik.

Maja Morela

otroci mladi glasba duhovnost

1. 2. 2025
Zakaj s svečo k maši

V tokratni oddaji smo izvedeli, kako risani junaki spregovorijo slovensko. Potikali smo se po hodnikih otroškega programa na RTV SLO in srečali vrsto risanih junakov in junakinj, ki so našim Iskričarjem pustili tudi sporočilo. Ustavili pa smo se tudi pri pomenu praznika svečnice, kako ga razumeti in zakaj ga praznujemo, nam je povedala s. Meta Potočnik.

Maja Morela

VEČ ...|1. 2. 2025
Zakaj s svečo k maši

V tokratni oddaji smo izvedeli, kako risani junaki spregovorijo slovensko. Potikali smo se po hodnikih otroškega programa na RTV SLO in srečali vrsto risanih junakov in junakinj, ki so našim Iskričarjem pustili tudi sporočilo. Ustavili pa smo se tudi pri pomenu praznika svečnice, kako ga razumeti in zakaj ga praznujemo, nam je povedala s. Meta Potočnik.

Maja Morela

otrocimladiglasbaduhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|25. 1. 2025
Sveto pismo

Sobotna iskrica je prinesla zabaven in tudi poučen pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc. Razmišljali smo o Svetem pismu, spomnili pa tudi na našo misijo poezijo.

Sveto pismo

Sobotna iskrica je prinesla zabaven in tudi poučen pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc. Razmišljali smo o Svetem pismu, spomnili pa tudi na našo misijo poezijo.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Sveto pismo

Sobotna iskrica je prinesla zabaven in tudi poučen pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc. Razmišljali smo o Svetem pismu, spomnili pa tudi na našo misijo poezijo.

VEČ ...|25. 1. 2025
Sveto pismo

Sobotna iskrica je prinesla zabaven in tudi poučen pogovor z urednico revije Mavrica Matejo Gomboc. Razmišljali smo o Svetem pismu, spomnili pa tudi na našo misijo poezijo.

Maja Morela

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|18. 1. 2025
Rišem, pišem in packam

V goste je prišla ilustratorka in animatorka Irena Režek, ki nam je približala umetnost risanja in opremljanja zgodb s sliko. Spomnili smo na to, da smo začeli s tednom molitve za edinost kristjanov, otroke pa smo povabili tudi k posebni misiji.

Rišem, pišem in packam

V goste je prišla ilustratorka in animatorka Irena Režek, ki nam je približala umetnost risanja in opremljanja zgodb s sliko. Spomnili smo na to, da smo začeli s tednom molitve za edinost kristjanov, otroke pa smo povabili tudi k posebni misiji.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Rišem, pišem in packam

V goste je prišla ilustratorka in animatorka Irena Režek, ki nam je približala umetnost risanja in opremljanja zgodb s sliko. Spomnili smo na to, da smo začeli s tednom molitve za edinost kristjanov, otroke pa smo povabili tudi k posebni misiji.

VEČ ...|18. 1. 2025
Rišem, pišem in packam

V goste je prišla ilustratorka in animatorka Irena Režek, ki nam je približala umetnost risanja in opremljanja zgodb s sliko. Spomnili smo na to, da smo začeli s tednom molitve za edinost kristjanov, otroke pa smo povabili tudi k posebni misiji.

Maja Morela

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|11. 1. 2025
1500. oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk osnovnošolcev. V pogovorih smo spoznavali pogled otrok na jaslice, iskrilo pa se je tudi ob obisku urednice otroške revije Mavrica Mateje Gomboc.

1500. oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk osnovnošolcev. V pogovorih smo spoznavali pogled otrok na jaslice, iskrilo pa se je tudi ob obisku urednice otroške revije Mavrica Mateje Gomboc.

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

1500. oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk osnovnošolcev. V pogovorih smo spoznavali pogled otrok na jaslice, iskrilo pa se je tudi ob obisku urednice otroške revije Mavrica Mateje Gomboc.

VEČ ...|11. 1. 2025
1500. oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk osnovnošolcev. V pogovorih smo spoznavali pogled otrok na jaslice, iskrilo pa se je tudi ob obisku urednice otroške revije Mavrica Mateje Gomboc.

Maja Morela

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|4. 1. 2025
Nov veter v tridesetletna jadra

V tokratni, že 1499 Sobotni iskrici, smo prisluhnili različnim gostom, ki so ob tej oddaji odraščali. Z nami so delili svoje otroške spomine na voditelja Jureta Seška in vsebine, s katerimi so rasli. 

Nov veter v tridesetletna jadra

V tokratni, že 1499 Sobotni iskrici, smo prisluhnili različnim gostom, ki so ob tej oddaji odraščali. Z nami so delili svoje otroške spomine na voditelja Jureta Seška in vsebine, s katerimi so rasli. 

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Nov veter v tridesetletna jadra

V tokratni, že 1499 Sobotni iskrici, smo prisluhnili različnim gostom, ki so ob tej oddaji odraščali. Z nami so delili svoje otroške spomine na voditelja Jureta Seška in vsebine, s katerimi so rasli. 

VEČ ...|4. 1. 2025
Nov veter v tridesetletna jadra

V tokratni, že 1499 Sobotni iskrici, smo prisluhnili različnim gostom, ki so ob tej oddaji odraščali. Z nami so delili svoje otroške spomine na voditelja Jureta Seška in vsebine, s katerimi so rasli. 

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|28. 12. 2024
Medpraznična oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk mladih pevcev s Škofjeloškega. Pa še nekaj: to je bila zadnja oddaja v letu 2024 in zadnja, ki jo je v celoti pripravil Jure, ki se z novim letom poslavlja od naše otroške oddaje. 

Medpraznična oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk mladih pevcev s Škofjeloškega. Pa še nekaj: to je bila zadnja oddaja v letu 2024 in zadnja, ki jo je v celoti pripravil Jure, ki se z novim letom poslavlja od naše otroške oddaje. 

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Medpraznična oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk mladih pevcev s Škofjeloškega. Pa še nekaj: to je bila zadnja oddaja v letu 2024 in zadnja, ki jo je v celoti pripravil Jure, ki se z novim letom poslavlja od naše otroške oddaje. 

VEČ ...|28. 12. 2024
Medpraznična oddaja

Oddaja je prinesla odmev božičnega praznika, pesem kolednikov in obisk mladih pevcev s Škofjeloškega. Pa še nekaj: to je bila zadnja oddaja v letu 2024 in zadnja, ki jo je v celoti pripravil Jure, ki se z novim letom poslavlja od naše otroške oddaje. 

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|21. 12. 2024
Obisk vrtca in adventna Mavrica

Obiskali smo vrtec v Grosuplju, v studiu pa gostili urednico Mavrice Matejo Gomboc. 

Obisk vrtca in adventna Mavrica

Obiskali smo vrtec v Grosuplju, v studiu pa gostili urednico Mavrice Matejo Gomboc. 

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Obisk vrtca in adventna Mavrica

Obiskali smo vrtec v Grosuplju, v studiu pa gostili urednico Mavrice Matejo Gomboc. 

VEČ ...|21. 12. 2024
Obisk vrtca in adventna Mavrica

Obiskali smo vrtec v Grosuplju, v studiu pa gostili urednico Mavrice Matejo Gomboc. 

Jure Sešek vrtec Rožle Kekec Grosuplje Mateja Gomboc

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

VEČ ...|14. 12. 2024
Adventne zgodbe

Oddaja je prinesla lepo adventno zgodbo, povabila k branju koledarja Misijonskega središča Slovenije in zastavila nekaj nagradnih vprašanj. 

Adventne zgodbe

Oddaja je prinesla lepo adventno zgodbo, povabila k branju koledarja Misijonskega središča Slovenije in zastavila nekaj nagradnih vprašanj. 

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Adventne zgodbe

Oddaja je prinesla lepo adventno zgodbo, povabila k branju koledarja Misijonskega središča Slovenije in zastavila nekaj nagradnih vprašanj. 

VEČ ...|14. 12. 2024
Adventne zgodbe

Oddaja je prinesla lepo adventno zgodbo, povabila k branju koledarja Misijonskega središča Slovenije in zastavila nekaj nagradnih vprašanj. 

Jure Sešek

otroci mladi glasba duhovnost

Sobotna iskrica

Otroška oddaja skuša risati nasmeh sobotnim dopoldnevom. Vsebino narekujejo letni časi, obdobja cerkvenega leta, prazniki, glasbeniki, različni gostje in najmlajši poslušalci. Oddaja redno sodeluje z revijo Mavrica in prisega na lepe zgodbe, nova spoznanja in dobro voljo!

Jure Sešek

Maja Morela

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|2. 2. 2025
Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Pogovori z Vosovci - Edo Brajnik Štefan 1.del

V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.

Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih. 

Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek. 

Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.

Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!

Jože Bartolj

spominpolitikavosovski likvidatorjipogovori z vosovciEdo Brajnik ŠtefanDamjan Hančičrevolucionarno nasiljerevolucionarno nasilje v Ljubljani

Program zadnjega tedna

VEČ ...|5. 2. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. februar 2025 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Za življenje

VEČ ...|1. 2. 2025
Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Vzgoja najstnikov - Ples z ognjem?

V tokratni temi vzgoja najstnikov je bil z nami v živo frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik. V svoji zadnji knjigi Ples z ognjem je zapisal: Ko starši doumejo, da mladostnik ne more dozoreti brez njihove izrecne pomoči, in v ta odnos dejavno vstopijo, lahko to tudi njim prinese veliko zadovoljstva. Kaj pomeni na dejaven način vstopiti v ta odnos in kako?

Radio Ognjišče

vzgojaduhovnostodnosinajstnikipubertetadan posvečenega življenjaposlanstvo

Svetovalnica

VEČ ...|5. 2. 2025
Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček

Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.

Radio Ognjišče

svetovanjePravne zagateMateja Maček

Sol in luč

VEČ ...|4. 2. 2025
Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Vladimir Truhlar - Doživljanje absolutnega

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo tudi oddajo Sol in luč pripravili v duhu lepote umetniške besede. Ker oddaja želi nagovarjati s presežnim, je najbolj logična izbira knjiga z naslovom Doživljanje absolutnega v slovenskem leposlovju, Vladimirja Truhlarja, ki je bil po vojni profesor na teološki fakulteti v Ljubljani. V predgovoru je v knjigi odličen zapis patra Silva Šinkovca.

Tadej Sadar

izobraževanjekulturaodnosi

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 2. 2025
Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Videmski nadškof v Benečiji

Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.

Matjaž Merljak

družbarojakikulturacerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|5. 2. 2025
Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Bernarda Stenovec o razstavi Marijana Tršarja

Ob slovenskem kulturnem prazniku bodo v galeriji Staneta Kregarja v Zavodu sv. Stanislava odprli razstavo slik akademskega slikarja in grafika Marijana Tršarja. Odprtje bo v sredo, 5. februarja, ob 18. uri v Kregarjevem atriju. Razstavo nam je predstavila mag. Bernarda Stenovec.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostBernarda StenovecMarijan Tršar

Komentar Domovina.je

VEČ ...|5. 2. 2025
Erika Ašič: Zakaj dopuščamo, da je vse obrnjeno na glavo?

Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.

Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Erika Ašič: Zakaj dopuščamo, da je vse obrnjeno na glavo?

Pred kratkim je Gibanje Svoboda praznovalo svoj tretji rojstni dan. Ob obletnici so zapisali, da so njihove vrednote enake kot ob nastanku stranke. Na svoji spletni strani jih navajajo: svoboda, spoštovanje, vključenost, gibanje in skupnost.

Te vrednote so res spoštovanja vredne. In dobre. Toda po treh letih obstoja Gibanja in po skoraj treh letih vladanja Svobode lahko na vseh področjih v praksi doživljamo popolno nasprotje zgoraj omenjenih vrednot.

Celoten komentar si lahko preberete na spletnem portalu Domovina.

Erika Ašič

komentarpolitikadružba

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|5. 2. 2025
Nadevani mafini

Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.  

Nadevani mafini

Poslušalko bi rada pripravila čokoladne in sadne mafine in jo je zanimalo, kako naj jih nadeva. Večkrat jih je že poskušala napolniti z nutello, tako da jo je v model vlila malo mase, dodala žličko nutelle in nato pokrila z drugim delom mase. A je v teh primerih vedno nastala luknja v mafinih. Sestra Nikolina je povedala, da do luknja pride zato, ker so pripravljeni s pecilnim praškom, ki dviga testo. Zato v to sladico dajemo koščke čokolade ali naribano čokolado, lahko tudi kakšno suho sadje (brusnice, rozine, marelice ...). To umešamo v maso, ki jo nato nalagamo v modele.  

Matjaž Merljak

kuhajmo