Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

13. 8. 2025
Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Matjaž Merljak

VEČ ...|13. 8. 2025
Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Matjaž Merljak

družbarojakikultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 8. 2025
Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

VEČ ...|12. 8. 2025
Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|11. 8. 2025
Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

VEČ ...|11. 8. 2025
Novomašni blagoslov in Gorenjski večer

V župniji Kazaze/Edling v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri potekalo celodnevno češčenje. Sklepno sv. mašo ob 19. uri bo skupaj z drugimi duhovniki obhajal letošnji novomašnik iz ljubljanske nadškofije Matija Golob. Pred sv. mašo bo priložnost za spoved, novomašnik pa bo med petimi Marijinimi litanijami podelil novomašni blagoslov. Slovensko prosvetno društvo Srce iz bližnje Dobrle vasi pa bo v sredo zvečer v prostorih tamkajšnjega samostana pripravilo tradicionalni Gorenjski večer. Igral bo ansambel Rosa, ki na Gorenjskem večeru sodeluje že 25 let. Letošnji gost pa bo Alpski kvintet; posebni gost bo moški pevski zbor Trta iz Žitare vasi, ki za občinstvo pripravlja preplet slovenskih melodij.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|10. 8. 2025
37. Romanje treh Slovenij

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

37. Romanje treh Slovenij

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

37. Romanje treh Slovenij

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

VEČ ...|10. 8. 2025
37. Romanje treh Slovenij

V oddaji ste lahko prisluhnili posnetkom s Svetih Višarij, kjer je bilo preteklo nedeljo 37. Romanje treh Slovenij, ki ga pripravljata Rafaelova družba in Zveza slovenskih izseljenskih duhovnikov v Evropi. Začelo se je s predavanjem etnologa Marka Smoleta, ki je govoril o Slovencih na Hrvaškem. Osrednji del romanja je bila sveta maša, ki jo je daroval ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik. 

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|8. 8. 2025
Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

VEČ ...|8. 8. 2025
Praznovanje stoletnice se nadaljuje

Praznovanje stoletnice Ameriških Brezij se nadaljuje. To nedeljo bo tako v Lemontu pri Chicagu tradicionalno letno romanje in piknik Slovenskega katoliškega centra. Sveta maša bo pri Lurški votlini. Na voljo bodo nageljni, ki jih bodo romarji med darovanjem prinesli k oltarju, k podobi Marije Pomagaj, skupaj s tihimi prošnjami in zahvalami. Ob koncu sv. maše bodo zapeli litanije Matere Božje z odpevi. Na pikniku bo veliko priložnosti za razvedrilo, tudi za otroke. Tudi Slovenski katoliški center namreč praznuje. Letos mineva 30 let od njegove izgradnje. Idejo o gradnji je zelo podpiral tudi p. Christian Gostečnik, ki je od aprila provincial Slovenske frančiškanske province ter bo glavni mašnik konec avgusta na tradicionalnem Medenem pikniku. Letos bo potekal tudi v zahvalo za sto let poslanstva, ki so ga slovenski frančiškani opravili v Lemontu, za rojake in za druge, ki tam po Mariji najdejo dušni mir in bližino Boga.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|7. 8. 2025
Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

družba kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

VEČ ...|7. 8. 2025
Navade so povezane z vero, vera je ukoreninjena v jezikih

Skupnosti Kanalske doline so ukoreninjene v veri, njihova vera pa je pogosto ukoreninjena v krajevnih jezikih in kulturah. Tudi letos je to prišlo do izraza na Ukovškem žegnu, je za petnajstdnevnik Dom napisal Luciano Lister. Praznovanje je potekalo 26. in 27. julija. V nedeljo dopoldne je v cerkvi bila slovesna dvojezična sveta maša – v italijanščini, z berilom, prošnjami in očenašem tudi v slovenščini – pri kateri je sodeloval vaški cerkveni pevski zbor. Uvodoma je župnik Giuseppe Marano vernike pozdravil tudi v slovenščini. Praznik se je nadaljeval s petjem, glasbo in plesom po vasi. Predsednica Združenja don Mario Cernet, Anna Wedam, je za Dom povedala, da je med tamkajšnjimi slovenskimi verniki še živa želja, da bi v Kanalski dolini videmska nadškofija zagotovila prisotnost vsaj enega dvojezičnega duhovnika. S strani novih duhovnikov je v zadnjih dveh letih bilo zaznati večjo odprtost do krajevnih jezikov, kultur in navad, slovenski misali pa še naprej tičijo v predalu.

Matjaž Merljak

družba kultura cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|6. 8. 2025
Filmska harmonija

Poletna glasbena delavnica, ki jo prirejata Dom prosvete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, že sedemnajsto leto združuje zborovske pevke in pevce ter solistke in soliste ob intenzivnem vokalnem urjenju. Tokrat so se poglobili v spoznavanje vokalnih priredb filmskih in televizijskih kompozicij. Na programu delavnice so bile zborovske skladbe iz znanih filmov, televizijskih serij, risank in glasbenih jinglov. Udeleženke in udeleženci bodo z odličnimi glasbenicami in glasbeniki usvojeno znanje predstavili na zaključnem koncertu delavnice z naslovom Filmska harmonija – zvočno potovanje, ki bo jutri ob 20.30 v Tinjah. Naslednji teden pa bo v domu Sodalitas potekal Mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila Marcos in Bernarda Fink.

Filmska harmonija

Poletna glasbena delavnica, ki jo prirejata Dom prosvete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, že sedemnajsto leto združuje zborovske pevke in pevce ter solistke in soliste ob intenzivnem vokalnem urjenju. Tokrat so se poglobili v spoznavanje vokalnih priredb filmskih in televizijskih kompozicij. Na programu delavnice so bile zborovske skladbe iz znanih filmov, televizijskih serij, risank in glasbenih jinglov. Udeleženke in udeleženci bodo z odličnimi glasbenicami in glasbeniki usvojeno znanje predstavili na zaključnem koncertu delavnice z naslovom Filmska harmonija – zvočno potovanje, ki bo jutri ob 20.30 v Tinjah. Naslednji teden pa bo v domu Sodalitas potekal Mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila Marcos in Bernarda Fink.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Filmska harmonija

Poletna glasbena delavnica, ki jo prirejata Dom prosvete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, že sedemnajsto leto združuje zborovske pevke in pevce ter solistke in soliste ob intenzivnem vokalnem urjenju. Tokrat so se poglobili v spoznavanje vokalnih priredb filmskih in televizijskih kompozicij. Na programu delavnice so bile zborovske skladbe iz znanih filmov, televizijskih serij, risank in glasbenih jinglov. Udeleženke in udeleženci bodo z odličnimi glasbenicami in glasbeniki usvojeno znanje predstavili na zaključnem koncertu delavnice z naslovom Filmska harmonija – zvočno potovanje, ki bo jutri ob 20.30 v Tinjah. Naslednji teden pa bo v domu Sodalitas potekal Mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila Marcos in Bernarda Fink.

VEČ ...|6. 8. 2025
Filmska harmonija

Poletna glasbena delavnica, ki jo prirejata Dom prosvete v Tinjah in Krščanska kulturna zveza iz Celovca, že sedemnajsto leto združuje zborovske pevke in pevce ter solistke in soliste ob intenzivnem vokalnem urjenju. Tokrat so se poglobili v spoznavanje vokalnih priredb filmskih in televizijskih kompozicij. Na programu delavnice so bile zborovske skladbe iz znanih filmov, televizijskih serij, risank in glasbenih jinglov. Udeleženke in udeleženci bodo z odličnimi glasbenicami in glasbeniki usvojeno znanje predstavili na zaključnem koncertu delavnice z naslovom Filmska harmonija – zvočno potovanje, ki bo jutri ob 20.30 v Tinjah. Naslednji teden pa bo v domu Sodalitas potekal Mojstrski tečaj, ki ga bosta vodila Marcos in Bernarda Fink.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|5. 8. 2025
Poživiti moramo vero

Svete Višarje, ki stojijo na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, so bile že 37. prizorišče romanja Slovencev iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Ti se zberejo na tromeji vsako leto na prvo nedeljo v avgustu. Tudi tokrat je predavanju o narodnostno-bivanjskih vprašanjih, bistvenih za naš narod, sledilo slovesno bogoslužje. Vodil ga je škof, ki je odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, Anton Jamnik. Zbranim je izrekel zahvalo za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Rojaki slovenstvo ohranjajo na različnih delih sveta. Povabil jih je, naj poživijo svojo vero, da bodo kos izzivom, ki jih prinaša ta čas.

Poživiti moramo vero

Svete Višarje, ki stojijo na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, so bile že 37. prizorišče romanja Slovencev iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Ti se zberejo na tromeji vsako leto na prvo nedeljo v avgustu. Tudi tokrat je predavanju o narodnostno-bivanjskih vprašanjih, bistvenih za naš narod, sledilo slovesno bogoslužje. Vodil ga je škof, ki je odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, Anton Jamnik. Zbranim je izrekel zahvalo za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Rojaki slovenstvo ohranjajo na različnih delih sveta. Povabil jih je, naj poživijo svojo vero, da bodo kos izzivom, ki jih prinaša ta čas.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Poživiti moramo vero

Svete Višarje, ki stojijo na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, so bile že 37. prizorišče romanja Slovencev iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Ti se zberejo na tromeji vsako leto na prvo nedeljo v avgustu. Tudi tokrat je predavanju o narodnostno-bivanjskih vprašanjih, bistvenih za naš narod, sledilo slovesno bogoslužje. Vodil ga je škof, ki je odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, Anton Jamnik. Zbranim je izrekel zahvalo za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Rojaki slovenstvo ohranjajo na različnih delih sveta. Povabil jih je, naj poživijo svojo vero, da bodo kos izzivom, ki jih prinaša ta čas.

VEČ ...|5. 8. 2025
Poživiti moramo vero

Svete Višarje, ki stojijo na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta, so bile že 37. prizorišče romanja Slovencev iz matične, zamejske in izseljenske Slovenije. Ti se zberejo na tromeji vsako leto na prvo nedeljo v avgustu. Tudi tokrat je predavanju o narodnostno-bivanjskih vprašanjih, bistvenih za naš narod, sledilo slovesno bogoslužje. Vodil ga je škof, ki je odgovoren za Slovence v zamejstvu in po svetu, Anton Jamnik. Zbranim je izrekel zahvalo za zvestobo Bogu, kulturi in jeziku. Rojaki slovenstvo ohranjajo na različnih delih sveta. Povabil jih je, naj poživijo svojo vero, da bodo kos izzivom, ki jih prinaša ta čas.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|9. 8. 2025
Kardiologinja in terapevtka Tatjana Zorko

Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.

Kardiologinja in terapevtka Tatjana Zorko

Spoznali smo kardiologinjo in terapevtko Tatjano Zorko, ki je svojo poklicno pot začela v UKC Ljubljana, mnogo let kasneje pa se je posvetila študiju psihoterapije, da bi najprej pozdravila sebe, nato pa, da bi znala ljudem pokazati, kako se lahko ob pomoči medicine zdravijo sami. Spregovorila je tudi o osebni izkušnji z boleznijo in o tem, kako je prav ta preizkušnja poglobila njeno razumevanje zdravljenja.

Blaž Lesnik

spominživljenjebolezensrcezdravjeManca Koširrealitetna terapija

Moja zgodba

VEČ ...|10. 8. 2025
Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Begunske zgodbe - Čez ocean v novo življenje

V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.

Jože Bartolj

spominpolitikaAlbina Žonta Malavašič LobodaHelena in Pavla ArnežJustine Lukančič FajfarNeža StrajnarMari Kosem CelestinaMarija Tomažič LavrišaJožejka Debeljak Žakelj

Sol in luč

VEČ ...|12. 8. 2025
Zgodbe iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Zgodbe iz knjige Zgodbe za skladen zakon in družino

»Ljubezen je iznajdljiva,« bi lahko dodali naštevanju apostola Pavla, ki opisuje njene lastnosti. Zgodbe iz knjige z naslovom Zgodbe za skladen zakon in družino, so navdih vsem, ki se prepustijo njihovim nagovorom. Avtor, Božo Rustja, ki jih je zbral, je z njimi skušal nakazati možnosti, kako očistiti in opleti zaraščene poti, da bodo na skupnih poteh zakoncev spet zacvetele rože. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.⁠⁠⁠⁠⁠⁠⁠

Tadej Sadar

duhovnostdružbazakondružina

Duhovna misel

VEČ ...|14. 8. 2025
Sveče na oknu, lučke na ulicah

Navado na božični večer prižigati sveče na okenskih policah so v Ameriko prinesli priseljenci iz Irske. Zanimiv pa je njen nastanek. Ko so ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Sveče na oknu, lučke na ulicah

Navado na božični večer prižigati sveče na okenskih policah so v Ameriko prinesli priseljenci iz Irske. Zanimiv pa je njen nastanek. Ko so ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Komentar tedna

VEČ ...|8. 8. 2025
Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep: Zakaj vojna?

Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.

Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.

Milan Knep

komentardružbaspomin

Spominjamo se

VEČ ...|14. 8. 2025
Spominjamo se dne 14. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 14. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 8. 2025
Milena Zupančič o vrtnem ustvarjanju

Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.   

Milena Zupančič o vrtnem ustvarjanju

Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.   

Nataša Ličen

izobraževanjenaravapodjetništvo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|14. 8. 2025
Marmelada iz aronije

Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker. 

Marmelada iz aronije

Poslušalki je dobro obrodil grm aronije na vrhu in je sestro Nikolino vprašala, kaj lahko iz nje naredi. Pijačo, marmelado ali pa jo posušimo za čas - je bil prvi odgovor. Pri marmeladi aronijo lahko dodamo drugemu sadju: breskvam, robidam ... Sadje lahko najprej s paličnim mešalnikom gladko prepasira, sladka po potrebi (saj je sadje zelo sladko) in skuha. Sok iz aronije (tudi z dodatkom drugega sadja) naredi na sokovnik. Jagode aronije pa lahko tudi posuši za čaj. Poslušalka je dodala, da aronijo uporablja tudi za zavitek (po skuti potrese jagode aronije), iz nje naredi tudi sirup, doda jih k jogurtu za zajtrk, lahko se naredi tudi kakšen liker. 

Matjaž Merljak

kuhajmo

Minute za kmetijstvo in podeželje

VEČ ...|14. 8. 2025
Veterinar Tomo Wankmüller o bolezni modrikastega jezika: Edino sredstvo, ki v tem trenutku lahko pomaga so repelenti

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Veterinar Tomo Wankmüller o bolezni modrikastega jezika: Edino sredstvo, ki v tem trenutku lahko pomaga so repelenti

Pred leti smo v Sloveniji vlagali velike napore, da smo vzdrževali status države proste bolezni modrikastega jezika, v letošnjem letu pa se bolezen hitro širi in resno ogroža našo živinorejo. Bolezen ima zelo veliko različic pojasnjuje Tomo Wankmüller dr. vet. med. in predsednik Veterinarske zbornice Slovenije.

Robert Božič

kmetijstvoživinorejabolezen modrikastega jezika