Na Slovenski Pristavi pri Clevelandu je to nedeljo potekal tradicionalni piknik slovenske šole pri župniji Marije Vnebovzete. Začel se je z opoldansko sveto mašo, po kosilu so za ples in zabavo igrali Veseli Godci. To nedeljo bo na Slovenski Pristavi spominska maša v čast padlim domobrancem in vsem, ki so izgubili življenje v boju proti komunizmu in za preživele v drugi svetovni vojni. Pri kapeli Brezjanske Matere božje na Orlovem vrhu jo bo daroval Frank Kosem. S kratkim kulturnim programom se bodo spomnili 80. obletnice eksodusa iz Slovenije. Teden dni kasneje pa bo na Slovenski Pristavi prireditev Ponosen sem, da sem Slovenec. Ta dan bo tudi blagoslovitev novega slovenskega čebelnjaka. 

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so praznovali stoletnico Ameriških Brezij. O tem nam je več na začetku povedal frančiškan p. Metod Ogorevc. V Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini je bila Spominska proslava. Slišali (od 22:09 naprej) ste, kaj je pri pridigi povedal nadškof Andrej Stanovnik. Pred nami je letošnje srečanje Dobrodošli doma. Več sta nam (od 35:46 naprej) povedali državna sekretarka Vesna Humar in Ana Šket Daneu z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

V Slovenskih hiši v Buenos Airesu v Argentini je preteklo nedeljo potekala Spominska proslava. V cerkvi Marije Pomagaj je sveto mašo za vse slovenske žrtve vojne in revolucije daroval zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik. Somaševala sta delegat Franci Cukjati in Robert Brest. Nadškof Stanovnik je naglasil, da le v Bogu lahko razumemo mučeništvo žrtve, ki do konca daje svoje življenje iz ljubezni. Po maši sta bila poklon in molitev za pokojne pred spomenikom. Potekal je blagoslov spominske plošče ob 80. obletnici umika prednikov iz rodne domovine in blagoslov prgišča zemlje iz Kočevskega Roga. Tretji del Spominske slovesnosti je potekal v dvorani škofa Rožmana. Tam sta bila spominski govor in akademija v izvedbi članov Slovenskega doma Carapahcay.

V Lemontu pri Chicagu v ZDA so v nedeljo praznovali 100-letnico takoimenovanih Ameriških Brezij. Za to priložnost je mednje prišel rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič. Frančiškan p. Metod Ogorevc, ki skrbi za duhovno oskrbo Slovencev v Lemontu in širše je povedal, da se je zbralo približno 170 ljudi. Po slovesni sveti maši in petih litanijah Matere božje so praznovanje nadaljevali v dvorani. Poleg p. Roberta sta maševala še dva hrvaška frančiškana in dva stalna diakona. Stoletnico bodo praznovali vse leto, med drugim oktobra v svoji sredi pričakujejo škofa Antona Jamnika. 

80-letnico begunstva in povojnega izseljenstva so obeležili tudi na žegnanju v cerkvi Marije Pomagaj v Slovenski hiši v Buenos Airesu v Argentini. V devetdnevnici, ki jo je pripravil Robert Brest, so se rojaki na praznik pripravili s poslušanjem Marijinih pesmi, duhovnimi mislimi in molitvami o tem, kako Mati Marija vsem kaže pot upanja in pomaga h končnemu cilju, ki so nebesa. Otroci so ves teden barvali podobe Marije Pomagaj obkrožene z rožicami različnih velikosti. Vsako rožico so pobarvali, če so molili, naredili dobro delo, ubogali starše ali govorili slovensko. Vse pobarvane podobe so položili pred oltar v košaro. Delegat Franci Cukjati je v pridigi pri sveti maši naglasil Marijino prisotnost v Jezusovem življenju in kako je bila Marija tudi vodnica beguncev, ki so zaradi vere morali v izseljenstvo. Ti so po njegovih besedah v Mariji našli oporo in moč. Po blagoslovu so Mariji zapeli v zahvalo za življenje in vero v 80-ih letih begunstva in izseljenstva s prošnjo, naj Marija še naprej prosi zanje in jih varuje s svojim plaščem, še v najnovejši izdaji piše Svobodna Slovenija iz Argentine.

Župan Globasnice na avstrijskem Koroškem in predsednik Stalne konference svetov avtohtonih narodnih skupnosti v Avstriji in predsednik tega organa za slovensko narodno skupnost Bernard Sadovnik je poslal odprto pismo članom avstrijske vlade na Dunaju. V njem izraža zaskrbljenost in nerazumevanje nad napovedanim občutnim zmanjšanjem finančnih sredstev za avtohtone narodne skupnosti zaradi uskladitve proračuna. Upoštevajoč 70 let podpisa ADP, 80 let konca nacističnega terorja – in z mislijo na 50-letnico Zakona o narodnih skupnostih ta korak ni le „politično nerazumljiv, ampak predstavlja tudi hud udarec v obraz vsem, ki se vsakodnevno zavzemajo za ohranjanje in spodbujanje jezikovne in kulturne raznolikosti v Avstriji. Člane zvezne vlade izrecno poziva, da to preprečijo in meni, naj se dogovorijo, da bo ob izboljšanju proračunskih razmer podpora narodnim skupnostim usklajena z inflacijo in finančno okrepljena. Že prejšnji teden so bili do vladnih načrtov kritični pri Narodnem svetu koroških Slovencev. Avstrijski parlament bo o proračunu za prihodnji dve leti po napovedih glasoval 18. junija. Pred tem bodo o osnutku razpravljali v pristojnih odborih in tudi na plenarnem zasedanju. 

Furlanija-Julijska krajina bo spet dobila pokrajine. Zeleno luč ustavnemu zakonu je prižgal senat v Rimu. Predlog je nastal na pobudo deželnega sveta, poslanska zbornica ga je odobrila 23. oktobra lani. Zakon mora sicer skozi še eno branje tako v poslanski zbornici kot v senatu, kar bo predvidoma jeseni ali najkasneje pozimi. V stranki naše manjšine Slovenski skupnosti so potezo senata označili za pozitivno za slovensko manjšino v Italiji, kritični pa so do slovenske senatorke Tatjane Rojc iz vrst Demokratske stranke, ki je glasovala proti zakonu. V Furlaniji-Julijski krajini bodo predvidoma znova dobili štiri pokrajine, ki jih je leta 2016 ukinila tedanja deželna vlada Debore Serracchiani: goriško, pordenonsko, tržaško in videmsko. Predvsem ukinitev tržaške in goriške pokrajine je pomenila hud udarec soudeležbi Slovencev pri upravljanju svojega naselitvenega prostora.