V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon je pred nekaj minutami začel obisk pri slovenski manjšini v Porabju na Madžarskem. Na Slovenski vzorčni kmetiji v Gornjem Seniku bo govoril z gospodarstveniki, prijavitelji projektov na program spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in župani porabskih občin Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Verica - Ritkarovci, Števanovci, Andovci in Monošter. Jutri bo na programu obisk dvojezičnih vrtcev Monošter in Sakalovci in osnovne šole Števanovci. Ob koncu ministrovega obiska bo srečanje s predsednikoma obeh krovnih organizacij: Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave in z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, Andreo Kovacs, Karlem Holcem in Eriko Köles Kiss.

Predvajali smo arhivski posnetek iz leta 2022. Takrat sem v vasi Matajur pod istoimensko goro posnel pogovor z zadnjim beneškoslovenskim duhovnikom in čedermacem, raziskovalcem in publicistom, strastnim planincem Božom Zuanello. Decembra bi dopolnil 84 let, prihodnji mesec bi minilo 60 let od duhovniškega posvečenja. V bolnišnici v italijanskem Vidmu je umrl ta v torek, 6. maja 2025, po poročanju beneškega petnajstdnevnika Dom, zaradi neozdravljive bolezni. Ta petek, 9. maja 2025, je bil pogreb. Trijezična maša: italijanska, slovenska in furlanska je bila ob 14.30 v Špetru, somaševanje je vodil videmski nadškof Riccardo Lamba. Pokopali so ga v vasi Matajur, kjer je tudi živel.

Zamejski Slovenci so v ospredju letošnjih Tednov ljubiteljske kulture. Slogan Brezmejni kulturni prostor so izbrali v duhu Evropske prestolnice kulture v obeh Goricah. Odprtje bo potekalo v Slovenj Gradcu, za ambasadorja pa so izbrali upokojenega etnomuzikologa in profesorja z avstrijske Koroške Engelberta Logarja. Na novinarski konferenci je predstavil razmeroma živahno ljubiteljsko kulturno dogajanje na avstrijskem Koroškem, ki večinoma poteka prek različnih društev, zvez in dogodkov. To je tista vrv, ki se je držimo. Če bomo izpustili to, bomo izgubili tudi jezik, je prepričan. Izpostavil je tudi pomen čezmejnega sodelovanja na prireditvah in z društvi v Sloveniji ter tudi kot strokovnjak poudaril, da so Slovenci pevski narod. Med evropskimi narodi so petju najbolj naklonjeni Slovenci in Irci. Od 15. maja do 17. junija bo potekalo več kot tisoč dogodkov po Sloveniji in v zamejstvu. Javni sklad za kulturne dejavnosti pričakuje okoli 100.000 udeležencev. 

V bolnišnici v italijanskem Vidmu je včeraj umrl Božo Zuanella, župnik v Tarčmunu in Sovodnji, zadnji beneškoslovenski duhovnik in čedermac. Decembra bi dopolnil 84 let, v duhovnika je bil posvečen pred 60-imi leti. Bil je izvedenec za imenoslovje in zgodovino Beneške Slovenije. Pred leti je za naš program povedal: Po drugi svetovni vojni so povezali komunizem s slovensko kulturo in jezikom. Pred leti je proti njemu potekal sodni proces zaradi knjige Mračna leta Benečije. Proces na sodišču se je vlekel kar nekaj let, a na koncu je bil oproščen. V zadnjih letih je zaslužen za oživitev prvih svetih obhajil v slovenskem jeziku. Kot je sporočil beneški petnajstdnevnik Dom, je Zuanella umrl zaradi neozdravljive bolezni in ga bodo pokopali v Matajurju. Več boste našli na naši spletni strani.

Pred bližnjo 70. obletnico podpisa Avstrijske državne pogodbe so slovenske poslanke in poslanci pripravili deklaracijo o ohranitvi in krepitvi avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji, predvsem pri rabi jezika. Iz besedila deklaracije izhaja, da kljub določenemu napredku, pravice naših rojakov na avstrijskem Koroškem in Štajerskem še vedno niso v celoti uresničene: predvsem na področju šolstva v slovenskem jeziku, dostopa do dvojezičnega sodstva in javne uprave. Potrebno bi bilo dvigniti kakovost šolstva in vanj vključiti predšolsko vzgojo ter zagotoviti možnosti za učenje jezika tudi izven območja poselitve slovenske narodne skupnosti. Nujno je tudi sprejetje novele zakona o narodnih skupnostih ter zakonsko zajamčeno jezikovno znanje v sodstvu ter javni upravi. Predlog deklaracije, ki sledi peticiji, ki so jo novembra 2023 predstavniki manjšine predložili Evropskemu parlamentu, je bil danes na dnevnem redu skupne seje odbora za zunanjo politiko in komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, predvidoma jutri popoldne ga bodo obravnavali še na izredni seji državnega zbora. 

V kupoli Ingeborg Bachmann, ki sta jo nedavno na trgu ob goriški železniški postaji slovesno odprla minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Matej Arčon ter deželni glavar avstrijske Koroške Peter Kaiser, bo jutri ob 18.00 predstava Strahovi. Koroško slovenska pesnica in pisateljica Maja Haderlap ter koroško-dunajska sodobna plesalka in koreografka Leonie Humitsch sta za izhodišče dogodka vzeli pesmi z naslovom »Ängste« (Strahovi) iz leta 1945. Gre za eno izmed redkih neobjavljenih pesniških del Ingeborg Bachmann, avstrijske pesnice in pisateljice, rojene leta 1926 v Celovcu. Umetnici se bosta spopadli s fragmenti besedila, z njegovimi metaforami in asociacijami.