Is podcast
Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?
Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?
Krovni Zakon o kmetijstvu in še šest zakonov s tega področja je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pripravilo za zaprtimi vrati brez sodelovanja kmetov, trdijo na KGZS. Predlagana zakonodaja prinaša več birokracije in nova bremena, kako naj se mladi odločajo za kmetovanje, če jim za vrat natikajo nove zanke?
V osrednjem delu oddaje smo objavili nekaj odlomkov iz zadnje epizode kmetijskega podkasta RAST. Mlada kmetica Katja Sinkovič Žerak, ki je med korono na trg poslala Frozi – zmrznjeni jogurt iz domačega mleka, ki je postal zelo iskan izdelek, je v podkastu spregovorila tudi o tem, da je bilo težko presekati tradicijo kmetije, ter po 50 letih začeti novo dejavnost, a ji je s podporo družine uspelo.
V osrednjem delu oddaje smo objavili nekaj odlomkov iz zadnje epizode kmetijskega podkasta RAST. Mlada kmetica Katja Sinkovič Žerak, ki je med korono na trg poslala Frozi – zmrznjeni jogurt iz domačega mleka, ki je postal zelo iskan izdelek, je v podkastu spregovorila tudi o tem, da je bilo težko presekati tradicijo kmetije, ter po 50 letih začeti novo dejavnost, a ji je s podporo družine uspelo.
Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.
Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.
V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.
V Nemčiji izbruh zelo nalezljive slinavke in parkljevke. Slovenski vladi se mudi s spreminjanjem tudi kmetijske zakonodaje. Zakaj tak upad govedorejskih kmetij v Sloveniji? Več v posnetku oddaje.
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Generalna skupščina ZN je letošnje leto razglasila za mednarodno leto zadrug, pod naslovom Zadruge gradijo boljši svet pa želi opozoriti na ključno vlogo zadrug pri trajnostnem razvoju sveta. V oddaji smo povabili k sodelovanju na razstavi DSK 2025, pojasnili, zakaj je pomembo, da se ohranja tradicija kolin in objavili povzetek predavanja dr. Jožeta Verbiča s KIS, ki opozarja, da je prispevek slovenske živinoreje k toplogrednim vplivom približno 4.6 krat precenjen.
Naša gostja je bila zdravnica, kmetica in sirarka Eva Vrevc s kmetije Pr Matevž iz Škofje Loke. Predstavila je način, kako sama pristopa k vodenju zapiskov in evidenc na kmetiji. V drugem delu pa ste slišali povzetek predavanja Erika Margana projektnega sodelavca na Institutu Jožef Stefan na odddelku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev o CO2 kot plinu življenja.
Naša gostja je bila zdravnica, kmetica in sirarka Eva Vrevc s kmetije Pr Matevž iz Škofje Loke. Predstavila je način, kako sama pristopa k vodenju zapiskov in evidenc na kmetiji. V drugem delu pa ste slišali povzetek predavanja Erika Margana projektnega sodelavca na Institutu Jožef Stefan na odddelku za eksperimentalno fiziko osnovnih delcev o CO2 kot plinu življenja.
Slišali ste en del pogovora v petkovem podkastu Rast. Gostja Polona Globočnik je med drugim spregovorila tudi o ozadju sporazuma Mercosur in pasteh, ki jih prinaša za kmetijstvo.
Slišali ste en del pogovora v petkovem podkastu Rast. Gostja Polona Globočnik je med drugim spregovorila tudi o ozadju sporazuma Mercosur in pasteh, ki jih prinaša za kmetijstvo.
V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.
V začetku decembra so v državnem svetu organizirali posvet z naslovom Kmetijstvo je varuh okolja in narave, znanstveno podprto, na katerem so nastopili številni gostje in podali svoje videnje problema in tudi rešitev. Medtem ko so na kmetijskem ministrstvu zapisali, da se je dogodek zaključil z zavedanjem, da kmetijstvo ni le del problema podnebnih sprememb, temveč je lahko pomemben del rešitve le teh, pa so nekateri samooklicani edino pristojni znanstveniki nastope nekaterih gostov razglasili za laži. Več boste slišali v kmetijski oddaji.
V sodelovanju s strokovnjaki in kmeti predstavljamo dobre in uspešne kmetijske prakse vseh kmetijskih panog, v komentarjih vzamemo pod drobnogled aktualne odločitve kmetijske politike. Prisluhnite!
Menih je šel po poljski poti. Bilo je še zgodaj zjutraj in odpravil se je na obisk k dobrim ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Z novim ciklom smo vstopili že v osmo leto oddaje Globine, ki jo bo odslej spremljal tudi video podkast. V svetem letu želimo odpreti komunikacijo med teisti in ateisti, spodbuditi dialog, spraševanje, poslušanje in razumevanje drug drugega. V uvodni oddaji smo se z jezuitom p. Damjanom Ristićem pogovarjali o ateizmu, njegovih opredelitvah in pomenu v sodobni družbi. Oddaja je na voljo tudi v video obliki na youtube kanalu Radia Ognjišče
V oddaji smo gostili Bojana Požarja, na tapeti je bila politika, ki nam skupaj z vplivom na medije, delitvijo denarja in zakonodajnimi predlogi močno kroji življenje. Kaj nam po drugi strani obetajo politiki, ki so stopili na pot oblikovanja novih strank?
Na sporedu so bile Pravne zagate z odvetnico Matejo Maček.
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in tudi povojnih pobojev, smo se odločili, da bomo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj, izpovedi članov VOS (Varnostno obveščevalne službe). VOS je bila skrivna partijska oborožena formacija, ki jo je v okviru Osvobodilne Fronte avgusta 1941 osnoval Centralni komite KPS. VOS je nastopala proti dejanskim in domnevnim nasprotnikom partizanskega gibanja. Med najvidnejšimi žrtvami VOS so bili predstavniki slovenskega predvojnega političnega življenja, učitelji, župani, oficirji, sodniki, duhovniki, člani Katoliške akcije, intelektualci, veliki kmetje, podjetniki in vsi, ki so odkrito nasprotovali komunistični ideologiji.
Pričevanja, ki jih boste slišali in so bila posneta s strani vosovcev samih, so nastala v letih 1978 in 1979 verjetno kot želja, da se o njihovem delovanju med okupacijo obrani njihova vloga, saj so se v povojnem času začeli pojavljati prvi ugovori proti revolucionarnemu nasilju. Tu je treba omeniti znameniti intervju Borisa Pahorja in Alojza Rebule s pesnikom in politikom Edvardom Kocbekom, ki je leta 1975 priznal povojne poboje, ki jih je zagrešila Partija nad idejnimi nasprotniki. Takrat je v Sloveniji takratni Socialistični Sloveniji završalo, kajti šlo je veliko število razoroženih vojakov, ki so izginili v rudniških jaških, kraških jamah in breznih. Ob tem pa se je odvilo tudi veliko drugih skrivnih izpovedi povezanih z revolucionarnim terorjem. Tako lahko tu omenimo med drugim igro Ob 7h pod Trančo, ki jo je ob 20 letnici vstaje že leta 1961 napisal Boris Grabnar. Leta 1975 so jo na RTV Ljubljana posneli kot igro, ki jo je režiral Jože Kloboves in je razbesnela vrh nekdanje VOS. Tako je Edo Brajnik Štefan pisal svojemu vosovskemu kolegu, takrat direktorju RTV Ljubljana Janezu Vipotniku, »da tako interpretiranje vosa in NOB odklanja in obsoja kot netočno, kot falsificiranje dokazanih resnic, kot napad na NOB, na Partijo, kot sovražno dejanje ...« Mimogrede naj povem, da je omenjeno delo sicer zavedeno v Bazi slovenskih filmov, vendar posnetka ni, razen avtorja in režiserja tudi ni podatkov o ekipi, skratka izgleda kot bi bil film uničen ali umaknjen ... Brajnik nato Vipotnika vabi, »da si z ostalimi vosovci ogleda to »igro« in obvezno sodeluje pri njihovih zaključkih.
Eden od zaključkov bi lahko bila tudi odločitev za snemanje pričevanj nekdanjih članov VOS, kar so izvedli v letih 1978 in 1979. Na 63 kolutih se je ohranilo pričevanje več kot 70. članov Varnostno obveščevalne službe iz celotne Slovenije. Vsa pričevanja so bila prepisana in so kot pogovori z vosovci dosegljiva v Arhivu Republike Slovenije. Originalna pričevanja pa so še posebej zanimiva tudi kot govorjena beseda, saj se v prepisih lahko izgubi kak poudarek.
Zato smo se odločili, da bomo nekaj pričevanj objavili v celoti s komentarjem, ki nam bo pomagal določene dogodke bolj razumeti. Začeli bomo s pričevanjem Eda Branika Štefana posnetim maja 1979, ki nam ga bo s komentarji skušal bolj razložiti znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je svoje delo usmeril predvsem v raziskovanje totalitarnih režimov na Slovenskem v 20. stoletju, zlasti revolucionarnega nasilja med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ter različnih vidikov nemške okupacije na Gorenjskem v letih 1941–1945. Je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Brajnikovo pričevanje, ki je v celoti dolgo 47 minut, smo predvajali po kosih in komentirjih razlagamo takratno dogajanje v Ljubljani. To je 1. del pričevanja!
V verzih in akordih smo se sprehodili po naši ljubi slovenski deželi.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Spregovorili smo o izzivih osnovnih šol, na katere pomembno vplivajo različni vzgojni prijemi, vloga staršev pri vključevanju v izobraževanje otrok in uporaba pametnih naprav. V luči spreminjajočega se šolskega okolja smo se dotaknili tudi pomanjkanja učiteljev in vprašanja varnosti. Gostje so bili: psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, ravnatelj Osnovne šole Škofljica Roman Brunšek in ravnatelj Osnovne šole Mengeš Sašo Božič.
Msgr. Riccardo Lamba, ki je po lanski veliki noči nastopil službo nadškofa v Vidmu, prej pa je bil pomožni škof v rimski škofiji, je držal obljubo, ki jo je dal v odmevnem božičnem intervjuju za kulturno-verski petnajstdnevnik Dom, in je danes na obisku v Benečiji. Začel je v multimedijskem muzeju SMO v Špetru, nadaljeval z večernicami v cerkvi svetega Lenarta v Podutani, sledilo je srečanje s slovenskimi organizacijami, duhovniki, ki delujejo na tem področju in z župani, in sicer tudi o vprašanjih, ki zadevajo slovensko narodno skupnost. V omenjenem intervjuju je nadškof povedal, da so mu zelo všeč melodije slovenskih pesmi in želi, da se bodo pri svetih mašah uporabljali domači jeziki. Ti naj se slišijo tudi pri velikih slovesnostih v katedrali v Vidmu. Ker skoraj ni več beneških duhovnikov, je nadškof mnenja, da se morajo tisti, ki študirajo za ta poklic, naučiti tudi slovensko, da bodo jezik lahko uporabljali v slovenskih župnijah. Msgr. Lamba se je rodil leta 1956 v Venezueli v družini italijanskih priseljencev. Leta 1965 se je preselil v Italijo in se izšolal za zdravnika, nato pa šele vstopil v bogoslovje. V duhovnika je bil posvečen leta 1989, v škofa pa leta 2002.