Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Petra Stopar

info koronavirus zdravstvo pogovor

18. 2. 2021
Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Petra Stopar

VEČ ...|18. 2. 2021
Presejalni program Dora v času epidemije

Opuščanje udeležbe v presejalnih programih za zgodnje odkrivanje raka ima lahko resne posledice za zdravje. Kako uspešen je program Dora, katerega namen je zgodnje odkrivanje majhnih rakov dojk? Vodja mag. Kristijana Hertl, dr. med., pravi, da je lani na mamografijo prišlo 74 odstotkov vabljenih žensk.

Petra Stopar

infokoronaviruszdravstvopogovor

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2024
Jože Možina o cenzuri na RTV

Dr. Jože Možina komentira to, da mu je urednica RTV Slovenija Polona Fijavž prepovedala narediti intervju s koordinatorko pohodov za življenje Uršo Cankar Soares.

Jože Možina o cenzuri na RTV

Dr. Jože Možina komentira to, da mu je urednica RTV Slovenija Polona Fijavž prepovedala narediti intervju s koordinatorko pohodov za življenje Uršo Cankar Soares.

info

Informativni prispevki

Jože Možina o cenzuri na RTV

Dr. Jože Možina komentira to, da mu je urednica RTV Slovenija Polona Fijavž prepovedala narediti intervju s koordinatorko pohodov za življenje Uršo Cankar Soares.

VEČ ...|17. 10. 2024
Jože Možina o cenzuri na RTV

Dr. Jože Možina komentira to, da mu je urednica RTV Slovenija Polona Fijavž prepovedala narediti intervju s koordinatorko pohodov za življenje Uršo Cankar Soares.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|17. 10. 2024
Urša Cankar Soares o prepovedi intervjuja na TV Slovenija

Komentar koordinatorice Pohoda za življenje, Urše Cankar Soares o tem, da je TV Slovenija prepovedala intervju z njo, ker naj bi bila njena stališča v nasprotju z ustavo.

Urša Cankar Soares o prepovedi intervjuja na TV Slovenija

Komentar koordinatorice Pohoda za življenje, Urše Cankar Soares o tem, da je TV Slovenija prepovedala intervju z njo, ker naj bi bila njena stališča v nasprotju z ustavo.

info

Informativni prispevki

Urša Cankar Soares o prepovedi intervjuja na TV Slovenija

Komentar koordinatorice Pohoda za življenje, Urše Cankar Soares o tem, da je TV Slovenija prepovedala intervju z njo, ker naj bi bila njena stališča v nasprotju z ustavo.

VEČ ...|17. 10. 2024
Urša Cankar Soares o prepovedi intervjuja na TV Slovenija

Komentar koordinatorice Pohoda za življenje, Urše Cankar Soares o tem, da je TV Slovenija prepovedala intervju z njo, ker naj bi bila njena stališča v nasprotju z ustavo.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 10. 2024
Pogovor o pomenu temeljnih postopkov oživljanja

Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.

Pogovor o pomenu temeljnih postopkov oživljanja

Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.

info pogovor zdravstvo

Informativni prispevki

Pogovor o pomenu temeljnih postopkov oživljanja

Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.

VEČ ...|16. 10. 2024
Pogovor o pomenu temeljnih postopkov oživljanja

Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.

Petra Stopar

info pogovor zdravstvo

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2024
Anže Logar za Radio Ognjišče: Potrebujemo tretji politični steber

Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.

Anže Logar za Radio Ognjišče: Potrebujemo tretji politični steber

Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.

info politika

Informativni prispevki

Anže Logar za Radio Ognjišče: Potrebujemo tretji politični steber

Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.

VEČ ...|11. 10. 2024
Anže Logar za Radio Ognjišče: Potrebujemo tretji politični steber

Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.

Radio Ognjišče

info politika

Informativni prispevki

VEČ ...|11. 10. 2024
Andreja Sever o duhovniku Jožefu Kleklu in Kleklovem letu

V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever

Andreja Sever o duhovniku Jožefu Kleklu in Kleklovem letu

V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever

info

Informativni prispevki

Andreja Sever o duhovniku Jožefu Kleklu in Kleklovem letu

V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever

VEČ ...|11. 10. 2024
Andreja Sever o duhovniku Jožefu Kleklu in Kleklovem letu

V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|10. 10. 2024
Direktor ZAMS Andrej Flogie o skorajšnji tragediji, škodi in sanaciji

V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.

Direktor ZAMS Andrej Flogie o skorajšnji tragediji, škodi in sanaciji

V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.

info

Informativni prispevki

Direktor ZAMS Andrej Flogie o skorajšnji tragediji, škodi in sanaciji

V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.

VEČ ...|10. 10. 2024
Direktor ZAMS Andrej Flogie o skorajšnji tragediji, škodi in sanaciji

V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|2. 10. 2024
Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

info pogovor ukrajina

Informativni prispevki

Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

VEČ ...|2. 10. 2024
Propalestinska drža Slovenije največja ovira za normalne odnose z Izraelom

Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.

 

Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.

 

Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.

 

Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.

Tone Gorjup

info pogovor ukrajina

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 9. 2024
Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

info papež Bruselj Belgija

Informativni prispevki

Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

VEČ ...|30. 9. 2024
Dr. Zvone Štrubelj o papeževem obisku v Belgiji

Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa.  Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk. 

Radio Ognjišče

info papež Bruselj Belgija

Priporočamo
|
Aktualno

Sol in luč

VEČ ...|15. 10. 2024
Poti duhovne identitete

Mesec oktober je v mnogočem mesec, ki je povezan z duhovnostjo, ko Sonce ugaša in moramo mraz pregnati s pomočjo našega notranjega ognja. Razplamtimo ga lahko z molitvijo, v oktobru še posebej z rožnim vencem in s primernim branjem. V oddaji Sol in luč smo izbrali knjigo z naslovom Poti graditve duhovne identitete.
- Duhovno življenje je dinamičen proces osebne svetosti.
- Kako ljudje zlorabljamo Boga in kakšna je pri tem odgovornost posameznika?
- Soočenje z lastnimi mejami je odkritje našega poslanstva.

Poti duhovne identitete

Mesec oktober je v mnogočem mesec, ki je povezan z duhovnostjo, ko Sonce ugaša in moramo mraz pregnati s pomočjo našega notranjega ognja. Razplamtimo ga lahko z molitvijo, v oktobru še posebej z rožnim vencem in s primernim branjem. V oddaji Sol in luč smo izbrali knjigo z naslovom Poti graditve duhovne identitete.
- Duhovno življenje je dinamičen proces osebne svetosti.
- Kako ljudje zlorabljamo Boga in kakšna je pri tem odgovornost posameznika?
- Soočenje z lastnimi mejami je odkritje našega poslanstva.

Tadej Sadar

Globine

VEČ ...|8. 10. 2024
O molitvi

Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!

O molitvi

Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!

Blaž Lesnik

duhovnostmolitevrožni venecmisijoniodnosiveraBogzaupanje

Program zadnjega tedna

VEČ ...|18. 10. 2024
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2024 ob 05-ih

Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.

Posnetek programa Radia Ognjišče dne 18. oktober 2024 ob 05-ih

Radio Ognjišče

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|14. 10. 2024
Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o pravni državi, ki je na veliki preizkušnji. o varovalnih mehanizmih demokracije, o ustavnem sodišču, ki skuša branti avtoriteto oblasti, o predsednici državnega zbora in njenih pravnih akrobacijah, o sodniku v okovih ... Slovenija je v Varnostnem svetu zavzela propalestinsko držo, je to prednost ali ovira pri njeni zunanji politiki. Tudi o Gazi in Libanonu, ki sta ju ugrabila Hamas in Hezbolah, pa o pretiranem odgovoru Izraela, ki bo svojo državo branil do konca... In za konec še o predčasnih volitvah in o tem kaj preostane volivcem.

Prof. dr. Ernest Petrič o aktualnem dogajanju

Z dr. Ernestom Petričem tokrat o pravni državi, ki je na veliki preizkušnji. o varovalnih mehanizmih demokracije, o ustavnem sodišču, ki skuša branti avtoriteto oblasti, o predsednici državnega zbora in njenih pravnih akrobacijah, o sodniku v okovih ... Slovenija je v Varnostnem svetu zavzela propalestinsko držo, je to prednost ali ovira pri njeni zunanji politiki. Tudi o Gazi in Libanonu, ki sta ju ugrabila Hamas in Hezbolah, pa o pretiranem odgovoru Izraela, ki bo svojo državo branil do konca... In za konec še o predčasnih volitvah in o tem kaj preostane volivcem.

Tone Gorjup

politika

Kmetijska oddaja

VEČ ...|13. 10. 2024
Festival sirov

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v torek, 8. oktobra, na Brdu pri Kranju pripravilo že 4. festival slovenskih sirov. Festivala se je udeležilo dobrih 1000 obiskovalcev, 26 sirarn pa je dalo v pokušino skupaj 70 sirov. Častni gost festivala je bil Marko Lotrič. Za izvirne prigrizke s siri so poskrbeli trije mladi prevzemniki gostiln. V Kmetijski oddaji ste lahko prisluhnili kratki reportaži  o pestrem in zanimivem dogajanju na samem festivalu sirov. 

Festival sirov

Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v torek, 8. oktobra, na Brdu pri Kranju pripravilo že 4. festival slovenskih sirov. Festivala se je udeležilo dobrih 1000 obiskovalcev, 26 sirarn pa je dalo v pokušino skupaj 70 sirov. Častni gost festivala je bil Marko Lotrič. Za izvirne prigrizke s siri so poskrbeli trije mladi prevzemniki gostiln. V Kmetijski oddaji ste lahko prisluhnili kratki reportaži  o pestrem in zanimivem dogajanju na samem festivalu sirov. 

Slavi Košir

kmetijstvonarava

Kulturni utrinki

VEČ ...|18. 10. 2024
Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

Knjiga Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II.

Pred nami je prva slovenska knjiga Piju II., papežu, ki je bil najbolj povezan s slovenskim ozemljem, z naslovom Enej Silvij Piccolomini ‒ Pij II., Zgodnji humanistični spisi in zapisi o slovenskem ozemlju. Knjigo, ki je izšla pri Celjski Mohorjevi družbi, bodo drevi ob 18. uri predstavili v knjižnici frančiškanskega samostana v Ljubljani na Tromostovju.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJan Dominik BogatajAnja BožičEnej Silvij PiccolominiPij II.

Vabilo na pot

VEČ ...|18. 10. 2024
Peš romanje iz Tržiča na Brezje

15. oktobra smo obeležili svetovni dan hoje, v Vabilu na pot pa smo se v napovedi romanja, ki ga pripravljajo šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, iz Tržiča peš odpravili na Brezje, nekaj besed pa bomo namenili tudi hoji za spomin.

Peš romanje iz Tržiča na Brezje

15. oktobra smo obeležili svetovni dan hoje, v Vabilu na pot pa smo se v napovedi romanja, ki ga pripravljajo šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja, iz Tržiča peš odpravili na Brezje, nekaj besed pa bomo namenili tudi hoji za spomin.

Blaž Lesnik

rekreacijahojanaravašport

Spominjamo se

VEČ ...|18. 10. 2024
Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 18. 10.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|18. 10. 2024
Kutinova marmelada

Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov  ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče. 

Kutinova marmelada

Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov  ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče. 

Matjaž Merljak

kuhajmo