Is podcast
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
Z nami je bil dr. Janez Juhant. Dotaknili smo se sprememb, ki jih zaznava na šolskem področju, pa tudi aktualnega političnega dogajanja.
Z nami je bil dr. Janez Juhant. Dotaknili smo se sprememb, ki jih zaznava na šolskem področju, pa tudi aktualnega političnega dogajanja.
Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero.
Gost je bil mag. Branko Cestnik, ki je pred kratkim izdal nov roman Razmik med žerjavi. Med drugim smo spomnili, da je papež razglasil sveto leto 2025, katerega nosilna tema bo upanje. Kaj Lahko pričakujemo? Po zaključku olimpijskih iger lahko vidimo, da so se protiversko nastrojeni ustvarjalci olimpijskih ceremonij ušteli: mnoge športnike so spodbudili, da še bolj kot prej pokažejo svojo vero.
Za nami so olimpijske igre v Parizu, ki so postregle tudi z ekstremi. Kakšnimi, smo v tokratni oddaji spregovorili z odličnim poznavalcem razmer v Franciji, tam delujočim in živečim filozofom, esejistom, publicistom in fotografom Evgenom Bavčarjem. Dotaknili smo se tudi razmer v Franciji, nemirne Evrope, se spomnili skorajšnjega Dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov ter našega gosta vprašali, kakršno je njegovo sporočilo vse bolj razdeljeni slovenski politiki.
Za nami so olimpijske igre v Parizu, ki so postregle tudi z ekstremi. Kakšnimi, smo v tokratni oddaji spregovorili z odličnim poznavalcem razmer v Franciji, tam delujočim in živečim filozofom, esejistom, publicistom in fotografom Evgenom Bavčarjem. Dotaknili smo se tudi razmer v Franciji, nemirne Evrope, se spomnili skorajšnjega Dneva spomina na žrtve avtoritarnih in totalitarnih režimov ter našega gosta vprašali, kakršno je njegovo sporočilo vse bolj razdeljeni slovenski politiki.
Ponovili smo oddajo, v kateri je predstavil svojo knjigo ’Spomini in spoznanja’, ki je izšla pri celovški Mohorjevi. V njej je predstavil pomembnejša obdobja svojega življenja, ki so ga oblikovala kot politika, pravnika in diplomata. Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja v mladi državi Sloveniji od odnosov s Hrvaško do razvpite Patrie, ki je po zaslugi Golobove vlade spet aktualna.
Ponovili smo oddajo, v kateri je predstavil svojo knjigo ’Spomini in spoznanja’, ki je izšla pri celovški Mohorjevi. V njej je predstavil pomembnejša obdobja svojega življenja, ki so ga oblikovala kot politika, pravnika in diplomata. Dotaknil se je tudi aktualnega dogajanja v mladi državi Sloveniji od odnosov s Hrvaško do razvpite Patrie, ki je po zaslugi Golobove vlade spet aktualna.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj,« je bil naš gost profesor dr. Žiga Turk. Z njim smo spregovorili o povolilni evropski matematiki, o izključevanju strank iz odločanja pa tudi o odprtju olimpijskih iger in zanimivi boksarski tekmi na njih. Nismo mogli tudi mimo pestrega domačega dogajanja, ki je z obtoženima ruskima vohunoma pristala v središču svetovne pozornosti, vsaj tako meni vlada, ki pa še vedno ni razrešila stavke zdravnikov, medtem, ko se slovensko zdravstvo utaplja v problemih.
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj,« je bil naš gost profesor dr. Žiga Turk. Z njim smo spregovorili o povolilni evropski matematiki, o izključevanju strank iz odločanja pa tudi o odprtju olimpijskih iger in zanimivi boksarski tekmi na njih. Nismo mogli tudi mimo pestrega domačega dogajanja, ki je z obtoženima ruskima vohunoma pristala v središču svetovne pozornosti, vsaj tako meni vlada, ki pa še vedno ni razrešila stavke zdravnikov, medtem, ko se slovensko zdravstvo utaplja v problemih.
Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši, ki je tokrat pod drobnogled vzel novelo zakona o javnem redu in miru, ki so jo pripravile poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Njen namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Novela je problematična, ker izpušča komunizem, kot tretji totalitarizem in ker omogoča prepoved spominskih slovesnosti za pobitimi domobranci po drugi svetovni vojni.
Gost oddaje je bil zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši, ki je tokrat pod drobnogled vzel novelo zakona o javnem redu in miru, ki so jo pripravile poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica. Njen namen je prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Novela je problematična, ker izpušča komunizem, kot tretji totalitarizem in ker omogoča prepoved spominskih slovesnosti za pobitimi domobranci po drugi svetovni vojni.
Z oddajo se želimo odzivati na najrazličnejše predsodke, ki največkrat izvirajo iz nepoznavanja določenih področij, kultur, verstev, zgodovinskih dogodkov, političnih odločitev, običajev in podobno. Vsebine se nanašajo na predsodke, ki se pojavljajo v slovenskem medijskem prostoru, bodisi doma ali pa tudi v širšem prostoru. Z novimi spoznanji pa poslušalcem širimo obzorje in pogled na svet okrog nas. S tem ima oddaja tudi vzgojno izobraževalni poudarek.
Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Gostili smo ustavnega sodnika dr. Klemena Jakliča. Z njim smo spregovorili o tem, ali evropska unija potrebuje spremembe in o demokraciji pri nas.
Kadarkoli sta naju hči in zet pobarala za recept najine nadpovprečno dolge zakonske zveze, sva oba izpostavila nežnost, medsebojno spoštovanje, prijaznost, iskrenost, pogovor, vero, strpnost in sočutje. Strastna erotična ljubezen se z leti postopoma umika drugim trajnejšim vrednotam, ki dva človeka iz zmesi ali seštevka povzdignejo v božansko spojino, v “ljubezen dvoedino” kot je to tenkočutno izpovedal naš pesnik Ciril Zlobec.
Ali če ponovimo žlahtne besede evangelista Pavla: “Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljubezen, to troje. Največja od teh pa je ljubezen.”
Komentar je pripravil prof. dr. Marko Pavliha, vodja pravne katedre Univerze v Ljubljani.
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.