Is podcast
Rojaki v Clevelandu imajo ob začetku postnega časa priložnost, da pristopijo k obredu pepeljenja še pri večerni sveti maši pri Mariji Vnebovzeti in pri Svetem Vidu. S postom, molitvijo in dobrodelnostjo se bodo pripravljali na veliko noč. Pri Mariji Vnebovzeti bodo dnevne jutranje maše v slovenščini, ob sredah in petkih pa bodo večerne maše v angleščini. Križev pot ob ob sredah v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Vsakič se bo zaključil z blagoslovom z Najsvetejšim. Ob četrtkih popoldne v postnem času bo priložnost za molitev, duhovno branje in tiho premišljevanje pred Najsvetejšim. Nadaljevali s tradicijo postnih maš župnij collinwoodske škofije, in sicer ob ponedeljskih zvečer. V župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti pa bodo vsak petek popoldne na voljo tudi ribje večerje, ki slovijo kot ene najboljših v mestu.
Rojaki v Clevelandu imajo ob začetku postnega časa priložnost, da pristopijo k obredu pepeljenja še pri večerni sveti maši pri Mariji Vnebovzeti in pri Svetem Vidu. S postom, molitvijo in dobrodelnostjo se bodo pripravljali na veliko noč. Pri Mariji Vnebovzeti bodo dnevne jutranje maše v slovenščini, ob sredah in petkih pa bodo večerne maše v angleščini. Križev pot ob ob sredah v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Vsakič se bo zaključil z blagoslovom z Najsvetejšim. Ob četrtkih popoldne v postnem času bo priložnost za molitev, duhovno branje in tiho premišljevanje pred Najsvetejšim. Nadaljevali s tradicijo postnih maš župnij collinwoodske škofije, in sicer ob ponedeljskih zvečer. V župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti pa bodo vsak petek popoldne na voljo tudi ribje večerje, ki slovijo kot ene najboljših v mestu.
Rojaki v Clevelandu imajo ob začetku postnega časa priložnost, da pristopijo k obredu pepeljenja še pri večerni sveti maši pri Mariji Vnebovzeti in pri Svetem Vidu. S postom, molitvijo in dobrodelnostjo se bodo pripravljali na veliko noč. Pri Mariji Vnebovzeti bodo dnevne jutranje maše v slovenščini, ob sredah in petkih pa bodo večerne maše v angleščini. Križev pot ob ob sredah v angleščini, ob nedeljah popoldne pa v slovenščini. Vsakič se bo zaključil z blagoslovom z Najsvetejšim. Ob četrtkih popoldne v postnem času bo priložnost za molitev, duhovno branje in tiho premišljevanje pred Najsvetejšim. Nadaljevali s tradicijo postnih maš župnij collinwoodske škofije, in sicer ob ponedeljskih zvečer. V župnijski dvorani pri Mariji Vnebovzeti pa bodo vsak petek popoldne na voljo tudi ribje večerje, ki slovijo kot ene najboljših v mestu.
Slovencem po svetu in domovini
V Žabnicah v Kanalski dolini bodo eno od ulic poimenovali po rojaku duhovniku, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu, ki so ga v Ljubljani ustrelili leta 1942. Slovesnost ob tem naj bi potekala to pomlad, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Tako je trbiški župan Renzo Zanette pred kratkim povedal predstavnikom Združenja don Mario Cernet. Slednje je sicer predlagalo, da bi po Ehrlichu poimenovali ulico v neposredni bližini njegove rojstne hiše, blizu vaškega jedra. Dom še piše, da morda ni naključje, da bodo po njem imenovali ulico prav letos, saj bo 24. junija minilo sto let odkar so obnovili Svete Višarje po opustošenju prve svetovne vojne in odkar se je kip Matere Božje z detetom vrnil na vrh gore. Takratne slovesnosti se je udeležil tudi Lambert Ehrlich
Slovencem po svetu in domovini
V Žabnicah v Kanalski dolini bodo eno od ulic poimenovali po rojaku duhovniku, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu, ki so ga v Ljubljani ustrelili leta 1942. Slovesnost ob tem naj bi potekala to pomlad, piše beneški petnajstdnevnik Dom. Tako je trbiški župan Renzo Zanette pred kratkim povedal predstavnikom Združenja don Mario Cernet. Slednje je sicer predlagalo, da bi po Ehrlichu poimenovali ulico v neposredni bližini njegove rojstne hiše, blizu vaškega jedra. Dom še piše, da morda ni naključje, da bodo po njem imenovali ulico prav letos, saj bo 24. junija minilo sto let odkar so obnovili Svete Višarje po opustošenju prve svetovne vojne in odkar se je kip Matere Božje z detetom vrnil na vrh gore. Takratne slovesnosti se je udeležil tudi Lambert Ehrlich
Slovencem po svetu in domovini
V slovaški prestolnici Bratislava so v soboto, 1. marca 2025, z vodenim ogledom avtorja odprli razstavo Ecce Homo koroškega Slovenca Valentina Omana. V galeriji Danubiana na obali Donave bo do 21. aprila 2025 na ogled doslej najobsežnejša retrospektiva - 140 del, ki so prerez 60-letnega ustvarjanja slikarja, ki letos z nizom razstav v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem obeležuje 90-letnico življenja. Omanov opus sega od minljivosti in transcendence do fragmentarne lepote človeškega obstoja. Ob njegovi značilni seriji Ecce Homo so prikazana tudi dela, ki reflektirajo vojne strahote v povezavi z Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Skupinski vodeni ogled razstave sta za kolege veleposlanike organizirala veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan in Avstrije dr. Johannes Wimmer. Slovenci iz društva Slo Slo pa so si razstavo skupaj s predsednikom društva Borutom Meršakom prav tako ogledali z vodenjem avtorja Valentina Omana.
Slovencem po svetu in domovini
V slovaški prestolnici Bratislava so v soboto, 1. marca 2025, z vodenim ogledom avtorja odprli razstavo Ecce Homo koroškega Slovenca Valentina Omana. V galeriji Danubiana na obali Donave bo do 21. aprila 2025 na ogled doslej najobsežnejša retrospektiva - 140 del, ki so prerez 60-letnega ustvarjanja slikarja, ki letos z nizom razstav v Avstriji, Sloveniji in na Slovaškem obeležuje 90-letnico življenja. Omanov opus sega od minljivosti in transcendence do fragmentarne lepote človeškega obstoja. Ob njegovi značilni seriji Ecce Homo so prikazana tudi dela, ki reflektirajo vojne strahote v povezavi z Ukrajino in Bližnjim vzhodom. Skupinski vodeni ogled razstave sta za kolege veleposlanike organizirala veleposlanik Slovenije dr. Stanislav Raščan in Avstrije dr. Johannes Wimmer. Slovenci iz društva Slo Slo pa so si razstavo skupaj s predsednikom društva Borutom Meršakom prav tako ogledali z vodenjem avtorja Valentina Omana.
Slovencem po svetu in domovini
Gledališka, lutkovna in kabaretna predstava, slikarska razstava, okrogla miza o koroški cerkvi in slovenski kulturi, koncert Koroška pesem prek meja - kar 12 dogodkov bo v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani od 22. marca do 23. aprila. Pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predstavil jih je Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
Slovencem po svetu in domovini
Gledališka, lutkovna in kabaretna predstava, slikarska razstava, okrogla miza o koroški cerkvi in slovenski kulturi, koncert Koroška pesem prek meja - kar 12 dogodkov bo v okviru letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani od 22. marca do 23. aprila. Pripravljata Klub koroških Slovencev in Društvo avstrijsko-slovenskega prijateljstva iz Ljubljane ob podpori Krščanske kulturne zveze in Slovenske prosvetne zveze iz Celovca. Predstavil jih je Janez Stergar, predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani.
Slovencem po svetu in domovini
Pustne prireditve bodo ta konec pripravili tudi rojaki na južni polobli, kjer se po poletnih počitnicah počasi v ustaljene tirnice vrača življenje znotraj misij, krajevnih domov, klubov in društev. Slovenski dom Carapachay v Buenos Airesu v Argentini to nedeljo zvečer pripravlja Pust po ta starem, pustno prireditev, kjer bo poskrbljeno za glasbo, ples in pustno hrano, tudi krofe. Sodeluje Albert Daisen. Slovenski katoliški misijon svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji pa to nedeljo po sveti maši vabi v dvorano na pustne krofe. Ker je pust pregovorno »masten okrog ust«, imajo vse pustne dobrote nekaj skupnega. So ocvrte, sladke in mastne. Kakšen simboličen pomen ima to, bodo rojaki izvedeli na srečanju.
Slovencem po svetu in domovini
Pustne prireditve bodo ta konec pripravili tudi rojaki na južni polobli, kjer se po poletnih počitnicah počasi v ustaljene tirnice vrača življenje znotraj misij, krajevnih domov, klubov in društev. Slovenski dom Carapachay v Buenos Airesu v Argentini to nedeljo zvečer pripravlja Pust po ta starem, pustno prireditev, kjer bo poskrbljeno za glasbo, ples in pustno hrano, tudi krofe. Sodeluje Albert Daisen. Slovenski katoliški misijon svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji pa to nedeljo po sveti maši vabi v dvorano na pustne krofe. Ker je pust pregovorno »masten okrog ust«, imajo vse pustne dobrote nekaj skupnega. So ocvrte, sladke in mastne. Kakšen simboličen pomen ima to, bodo rojaki izvedeli na srečanju.
Slovencem po svetu in domovini
Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS.
Slovencem po svetu in domovini
Narodni svet koroških Slovencev NSKS pozdravlja koalicijsko pogodbo nove avstrijske vlade, saj se v poglavju »Ustava, človekove pravice in uprava«, v odstavku »Osnovne in človekove pravice«, omenjajo avstrijske avtohtone manjšine, tudi slovenska. Dobesedno tam piše: »Krepitev šestih narodnih skupnosti (hrvaške, slovenske, madžarske, češke, slovaške in romske) z njihovo ustavno zasidranostjo in s tem jasno prepoznavnostjo«. Omemba avstrijskih avtohtonih manjšin je sicer kratka, saj je bila v zadnjem vladnem programu tej temi namenjena cela stran. A po mnenju NSKS ni toliko pomembna dolžina besedila o avtohtonih manjšinah, temveč uresničitev obljub in to predvsem na področju šolstva. Na tem področju se je manjšini zgodila kar največja škoda (zapiranje malih dvojezičnih šol in odprava vzornega obveznega šolstva na Koroškem leta 1958, kvaliteta pouka v nekaterih šolah, ko otroci po štirih letih pouka, slovenščine ne obvladajo). Predsednik Narodnega sveta dr. Zdravko Inzko je bil zadnje tedne v kontaktu s tremi politiki vladajoče koalicije in bo te kontakte nadaljeval, ko bo šlo za uresničitev koalicijskega programa. Kajti praksa naj bi prehitela teorijo, še piše v sporočilu NSKS.
Slovencem po svetu in domovini
Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice so že 20. leto zapored pobudniki priznanja poimenovanega po duhovniku, prosvetnem delavcu in publicistu Kazimirju Humarju. Namenjeno je društvom, organizacijam ali posameznikom iz goriškega prostora za ustvarjalne dosežke, pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Podelitev priznanja za leto 2024 bo potekala prav na 110. obletnico rojstva dr. Kazimirja Humarja, ta petek, 28. februarja 2025, ob 20h v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prejel pa ga bo kulturni delavec iz Štandreža Marko Brajnik za dolgoletno zavzeto delovanje na gledališkem, kulturnem, prosvetnem, upravnem in verskem področju znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Priznanje bodo nagrajencu izročili predsedniki vseh treh na začetku omenjenih organizacij.
Slovencem po svetu in domovini
Zveza slovenske katoliške prosvete, Kulturni center Lojze Bratuž in Združenje cerkvenih pevskih zborov iz Gorice so že 20. leto zapored pobudniki priznanja poimenovanega po duhovniku, prosvetnem delavcu in publicistu Kazimirju Humarju. Namenjeno je društvom, organizacijam ali posameznikom iz goriškega prostora za ustvarjalne dosežke, pomemben prispevek k razvoju ljubiteljskih kulturnih dejavnosti, za publicistično delo in za izjemne dosežke pri organizacijskem delu na kulturnem področju. Podelitev priznanja za leto 2024 bo potekala prav na 110. obletnico rojstva dr. Kazimirja Humarja, ta petek, 28. februarja 2025, ob 20h v Kulturnem centru Lojze Bratuž v Gorici. Prejel pa ga bo kulturni delavec iz Štandreža Marko Brajnik za dolgoletno zavzeto delovanje na gledališkem, kulturnem, prosvetnem, upravnem in verskem področju znotraj slovenske narodne skupnosti na Goriškem. Priznanje bodo nagrajencu izročili predsedniki vseh treh na začetku omenjenih organizacij.
Slovencem po svetu in domovini
V Clevelandu se je v soboto začel festival Kurentovanje, ki so ga ameriški Slovenci v Ohiu prvič priredili pred več kot desetletjem in je največji slovenski festival v ZDA. Začel se je s kurentovim skokom. V Slovenskem narodnem domu bo potekala pokušina slovenskih vin, na Clevelandski državni univerzi bodo prikazali slovenski film Babica gre na jug. Generalna konzulka Suzana Češarek pripravlja spletni pogovor z dolgoletnim državnim senatorjem slovenskega rodu Kennyjem Yukomi in obisk po slovenskih znamenitostih Clevelanda. V petek bo potekala prireditev Ženske v znanosti, vrhunec 13. Kurentovanja v Clevelandu pa bo v soboto s sprevodom kurentov po aveniji St. Clair, turnirjem v balinanju, plesi in drugimi prireditvami v bližini Slovenskega narodnega doma.
Slovencem po svetu in domovini
V Clevelandu se je v soboto začel festival Kurentovanje, ki so ga ameriški Slovenci v Ohiu prvič priredili pred več kot desetletjem in je največji slovenski festival v ZDA. Začel se je s kurentovim skokom. V Slovenskem narodnem domu bo potekala pokušina slovenskih vin, na Clevelandski državni univerzi bodo prikazali slovenski film Babica gre na jug. Generalna konzulka Suzana Češarek pripravlja spletni pogovor z dolgoletnim državnim senatorjem slovenskega rodu Kennyjem Yukomi in obisk po slovenskih znamenitostih Clevelanda. V petek bo potekala prireditev Ženske v znanosti, vrhunec 13. Kurentovanja v Clevelandu pa bo v soboto s sprevodom kurentov po aveniji St. Clair, turnirjem v balinanju, plesi in drugimi prireditvami v bližini Slovenskega narodnega doma.
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Za življenje
Tokrat smo temo oddaje povezali z našim pustnim dobrodelnim dogodkom in z misijonarkami v Angoli. O pomenu življenja v skupnosti, izzivih, ki jih prinaša ter o moči solidarnosti in hvaležnosti smo govorili. Ali in kako lahko skupaj rastemo in se podpiramo v današnjem svetu? Naš gost je bil frančiškan in klinični psiholog p. dr. Christian Gostečnik.
Sol in luč
Se spomnite, ko je v otroštvu učiteljica odšla iz učilnice? Izbruhnil je pravi kaos, kajne? Enako velja za naš notranji svet. Naše zavedanje je kot učiteljica, misli in čustva pa kot otroci – če se jih ne zavedamo, nagajajo in divjajo. Tako slikovito opisuje dogajanja v človekovi notranjosti dr. Russ Harris v knjigi Past sreče (izšla je pri založbi Učila), ki smo jo v oddaji Sol in luč že predstavljali. Za tokratno oddajo smo izbrali del knjige v katerem govori o tem, kako se radi ujamemo v past svojih misli, ki nam začnejo krojiti naše življenje.
Kmetijska oddaja
Temeljno vprašanje kmetov je, kako lahko zakonodajo medrersorsko usklajuješ, če to isto stvar v dialogu šele spreminjaš in izboljšuješ. Dodatno nič manj pereče vprašanje pa je, ali ne bi bilo bolj modro do maja počakati na zakonodajne spremembe, ki bodo sprejete v Bruslju in šele potem zakoličiti novo slovensko kmetijsko zakonodajo.
Naš pogled
Rubrika je tokrat prinesla iskreno zahvalo darovalcem, ki so sodelovali v Pustni Sobotni iskrici, ki je zbrala 159.016 evrov za otroke v Angoli.
Naš gost
Oddaja je prinesla vpogled v svet tekmovalnega plesa s 23-kratno državno in štirikratno svetovno prvakinjo v standardnih in latinskoameriških plesih Katarino Venturini. Gostja je z nami delila grenke plati sijoče kariere pa tudi čudovite občutke biti najboljši na svetu. Slišali smo, kako se po nenehnem potovanju na vse konce sveta prikrade želja po ustaljenem, družinskem življenju.
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka je sestro prosila za recept za žgance iz pirine moke za dve osebi. Potrebujemo ¼ l (20-25 dag moke), 4 dl vode in ½ žličke soli. Ko voda, ki smo jih dodali sol, zavre, stresemo v lonec moko in pokrijemo. Lahko na sredini z ročajem kuhalnice naredimo luknjo, da bo vrelec prej zajel moko. Tako pustimo dobrih 10 minut. Vmes pripravimo zabelo: pogrejemo ocvirke, olje, zaseko ... Nato vodo odlijemo v drugo posodo. Zabelimo, da zacvrči in z močnejšo kuhalnico zdrobimo dobljeno zmes. Po potem po potrebi prilivamo žgančevko in z vilico do konca zdrobimo v žgance. Na koncu jih lahko še malo zabelimo s suhimi ocvirki. Enak postopek je z belo ali ajdovo moko, le da k ajdovi dodamo še malo (vsaj 2 žlici zvrhani) pšenične moke. Lahko pa v vodo damo kuhati tudi kakšen na listke narezan krompir. Postopek priprave je isti kot prej opisano.
Dogodki
V prvem postnem večeru se je zabavna medgeneracijska oddaja Moja generacija umaknila bolj resni temi. Imeli smo pravi moški pogovor. Ne samo zaradi petih moških sogovornikov, ampak tudi zaradi teme: spoznavali smo moško duhovnost. Sredi aprila bo namreč na Sladki Gori že četrto vseslovensko srečanje mož, očetov in sinov.
Otok
Prav posebej za tokratno oddajo je pesmi spisal Blaž Podobnik.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.