Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.
Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.
Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«
Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.
Vatikan si je minule dni prizadeval, da bi omilil razprave, povezane s papeževimi komentarji o vojni v Ukrajini. Na zastavljeno novinarsko vprašanje švicarske televizijo RTS je namreč dejal: »Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja.« S tem je sprožil burne odzive, saj so nekateri razumeli, da bi se Ukrajina kot šibkejša morala predati. Kako pravilno razumeti vatikansko diplomacijo, nam je pojasnil nekdanji vojaški vikar Jože Plut.
Vatikan si je minule dni prizadeval, da bi omilil razprave, povezane s papeževimi komentarji o vojni v Ukrajini. Na zastavljeno novinarsko vprašanje švicarske televizijo RTS je namreč dejal: »Ko vidiš, da si poražen, da se stvari niso izšle, je treba imeti pogum za pogajanja.« S tem je sprožil burne odzive, saj so nekateri razumeli, da bi se Ukrajina kot šibkejša morala predati. Kako pravilno razumeti vatikansko diplomacijo, nam je pojasnil nekdanji vojaški vikar Jože Plut.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ima dva namena - predstavitev utripa in zbiranje sredstev za dijake iz socialno in finančno šibkejših družin, smo po osebnih zgodbah vprašali tudi dijaka Tineta in Ambroža, obiskujeta Škofijsko gimnazijo A. M. Slomška v Mariboru, povedala sta o lastnih izkušnjah pomoči, komu sta pomagala in kdaj sta bila tudi sama prejemnika dragocene pomoči sočloveka.
V sklopu Tedna katoliških šol, ki ima dva namena - predstavitev utripa in zbiranje sredstev za dijake iz socialno in finančno šibkejših družin, smo po osebnih zgodbah vprašali tudi dijaka Tineta in Ambroža, obiskujeta Škofijsko gimnazijo A. M. Slomška v Mariboru, povedala sta o lastnih izkušnjah pomoči, komu sta pomagala in kdaj sta bila tudi sama prejemnika dragocene pomoči sočloveka.
V sklopu Tedna katoliških šol v letu 2024 smo spoznali tudi vsebine izbirnega predmeta “Študij okolja” na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru.
V sklopu Tedna katoliških šol v letu 2024 smo spoznali tudi vsebine izbirnega predmeta “Študij okolja” na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v Mariboru.
Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v sklopu pouku fizike izdelujejo tudi fizikalni sef, ki je vpet v državno tekmovanje. Izdelujejo mostove iz špagetov, se izobražujejo o astronomiji, … vse to za lažje razumevanje fizikalnih zakonov. Pogovarjali smo se s profesorjem Jakobom Murko in dijaki Niko, Gašperjem in Luko. Zaupali so nam tudi prednosti katoliške šole ter svoje osebne izkušnje z dobrodelnostjo in prostovoljstvom.
Na Škofijski gimnaziji Antona Martina Slomška v sklopu pouku fizike izdelujejo tudi fizikalni sef, ki je vpet v državno tekmovanje. Izdelujejo mostove iz špagetov, se izobražujejo o astronomiji, … vse to za lažje razumevanje fizikalnih zakonov. Pogovarjali smo se s profesorjem Jakobom Murko in dijaki Niko, Gašperjem in Luko. Zaupali so nam tudi prednosti katoliške šole ter svoje osebne izkušnje z dobrodelnostjo in prostovoljstvom.
Nastja Borko je nekdanja dijakinja, danes pa vpeta v življenje Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, dela kot domska vzgojiteljica. V sklopu Tedna katoliških šol smo se z njo pogovarjali o prednostih in posebnostih katoliških šol, o utripu in življenju, o težavah mladih, kako jim pomagajo in se ob sklepu pogovora zahvalili darovalcem, ki so v Tednu katoliških šol darovali sredstva v pomoč otrokom in dijakom iz socialno in finančno šibkejših družin za dokončanje šole.
Nastja Borko je nekdanja dijakinja, danes pa vpeta v življenje Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru, dela kot domska vzgojiteljica. V sklopu Tedna katoliških šol smo se z njo pogovarjali o prednostih in posebnostih katoliških šol, o utripu in življenju, o težavah mladih, kako jim pomagajo in se ob sklepu pogovora zahvalili darovalcem, ki so v Tednu katoliških šol darovali sredstva v pomoč otrokom in dijakom iz socialno in finančno šibkejših družin za dokončanje šole.
Prihodnji teden bodo voditelji članice Evropske unije obravnavali predlog o začetku pogajanj za vključitev Bosne in Hercegovine v povezavo. Evropska komisija omenjeno predlaga po napredku države na ključnih področjih. A državo kljub temu čaka še veliko dela. O glavnih izzivih in ključnih reformah je za naš radio spregovoril dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.
Prihodnji teden bodo voditelji članice Evropske unije obravnavali predlog o začetku pogajanj za vključitev Bosne in Hercegovine v povezavo. Evropska komisija omenjeno predlaga po napredku države na ključnih področjih. A državo kljub temu čaka še veliko dela. O glavnih izzivih in ključnih reformah je za naš radio spregovoril dr. Faris Kočan s Fakultete za družbene vede.
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS
Slovenija je dobila nov prevod Svetega pisma. Nastal je iz izvirnih jezikov tako imenovane jeruzalemske izdaje. Na novinarski konferenci so ga predstavili direktor Znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umestnosti Oto Luthar, predsednik Slovenske škofovske konference, novomeški škof Andrej Saje, predsednik SAZU Peter Štih, rektor ljubljanske univerze Gregor Majdič, rektor mariborske univerze Zdravko Kačič, dekan Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Janez Vodičar in direktor Družine Tone Rode. Nov prevod standardnega prevoda ne ukinja, pač pa ga pomembno dopolnjuje. Dogodka se je udeležila Mateja Subotičanec, ki je pred mikrofon povabila najbolj zaslužnega za končni izdelek: profesorja doktorja Jožeta Krašovca.
Sveto pismo so prevajali: Milan Holc, Maria Carmela Palmisano, Terezija Snežna Večko, Bogomir Trošt, Janez Zupet, Maksimilijan Matjaž, Miran Špelič in Jože Krašovec, ki je bil tudi glavni urednik projekta.
Jeruzalemski prevod je izšel v sozaložništvi Slovenske škofovske konference in založbe Družina. AS/MS
Komisija škofovskih konferenc Evropske unije je danes v Bruslju predstavila izjavo o bližajočih se volitvah v Evropski parlament. Škofje evropske državljane pozivajo, naj se temeljito pripravijo na evropske volitve in se jih tudi dejavno udeležijo. Pogovarjali smo se s članom omenjene komisije škofom Antonom Jamnikom.
Komisija škofovskih konferenc Evropske unije je danes v Bruslju predstavila izjavo o bližajočih se volitvah v Evropski parlament. Škofje evropske državljane pozivajo, naj se temeljito pripravijo na evropske volitve in se jih tudi dejavno udeležijo. Pogovarjali smo se s članom omenjene komisije škofom Antonom Jamnikom.
Nekoč je bil osel, ki je na hrbtu nosil kip ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Z nami sta bila alpinista Luka Krajnc in Luka Lindič, ki sta konec letošnjega februarja v Patagoniji preplezala 500 metrov dolgo prvenstveno smer Pot. To je zgodba o vztrajnosti, prijateljski navezi, načinu življenja, ki zahteva tudi odpoved. V drugem delu oddaje pa smo ob začetku kolesarke sezone spregovorili o kulturi vožnje na naših cestah - z nami je bil podpredsednik Kolesarske zveze Slovenije dr. Peter Gregorčič.
Ameriški podatki o duševnem zdravju najstnikov kažejo, da je vsaka tretja najstnica v zadnjem letu resno premišljevala o samomoru, stopnja depresije pa se je v zadnjem desetletju podvojila pri vseh najstnikih. Strokovnjaki izpostavljajo naslednje rešitve: zdrava prehrana, gibanje v naravi in medsebojni odnosi. S pomočjo spletne strani Aleteia.si smo že lani pripravili dva prispevka s to tematiko in smo ju ob tednu katoliškega šolstva ponovili.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Gre za iskreno izpoved o iskanju pravega veselja. Naš gost je bil duhovni pomočnik v Senožečah Pavel Kodelja, ki pravi, da pot svetosti nujno vključuje odločitev - v vsakem trenutku iz dneva v dan. Spregovoril je tudi o sprejemanju vsega, kar je zanj pripravil Bog, tudi o sprejemanju svoje bolezni, ob kateri se zaveda, da je vsak dan podarjen.
Brat Štefan Kožuh je drugi misijonski nagovor pripravil v Porcijunkuli, ki stoji v cerkvi sv. Marije Angelske pri Assisiju. Razmišljal je o moči Božje besede. Ko Jezus zagotovi, da bo z nami do konca časa, ostaja z nami na različne načine, vključno z besedo in zakramenti, je dejal. Ob sklepu misijonskega nagovora je nakazal, na kakšen način naj se lotimo branja Svetega pisma.
Štiridesetdnevni čas po razposajenem in norčavem pustu do velike noči ljudem prinaša post, čas odrekanja, premišljevanja in molitve. Čas ko se življenje nagne k skromnosti, umirjenosti in tišini. V sklopu letošnjega radijskega misijona smo za tokratno uro, namenjene slovenski ljudski glasbi, izbrali nabožne, pripovedne in postne pesmi, vezane na predvelikonočni čas.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V Galeriji Družina v Ljubljani prav v teh trenutkih poteka zaprtje razstave Vincenca Gotthardta Na robu barve, avtor bere iz svojega romana Na drugem koncu sveta, za glasbeno spremljavo skrbi Ljubljanski trio. Še do 6. aprila bo v Ljubljani na ogled razstava slikarja in fotografa z avstrijske Koroške Karla Vouka Skrito in razkrito, in sicer v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov in v Video galeriji KLET. V prvem delu so predstavljene antropomorfne maske, ki jih ustvarja iz kartonske embalaže, v drugem kratki film Narava_Narava. Nocoj pa bodo v okviru tradicionalnih ponedeljkovih večerov Društva slovenskih izobražencev v Trstu v Peterlinovi dvorani predvajali dokumentarni film Dušana Moravca o Dušanu Jelinčiču Tržaške prikazni. Po filmu se bo s tržaškim pisateljem in alpinistom pogovarjal scenarist Robi Šabec.