Liturgijo je daroval hrvaški grkokatoliški škof vladika Milan Stipić ob somaševanju duhovnikov. Pel je ekumenski pevski zbor.
***
Ukaz ruskega predsednika Vladimira Putina o napadu na Ukrajino nas je pretresel. Omahovali smo med osuplostjo, nevero in ogorčenjem. Obenem pa smo spoznali, da smo tudi v 21. stoletju ljudje sposobni odločitev in dejanj, za katere smo bili prepričani, da smo jih pustili za sabo.
Kristjani hočemo na takšne dogodke odgovoriti na dva načina: s solidarnostjo do žrtev agresije, ki jo lahko pokažemo preko Slovenske karitas, in s pomnoženo molitvijo za mir in pravičnost.
Ukrajinci in prijatelji Ukrajine povabljeni, da skupaj molimo za mir.
Msgr. Stanislav Zore OFM
Ljubljanski nadškof metropolit
Liturgijo je daroval hrvaški grkokatoliški škof vladika Milan Stipić ob somaševanju duhovnikov. Pel je ekumenski pevski zbor.
***
Ukaz ruskega predsednika Vladimira Putina o napadu na Ukrajino nas je pretresel. Omahovali smo med osuplostjo, nevero in ogorčenjem. Obenem pa smo spoznali, da smo tudi v 21. stoletju ljudje sposobni odločitev in dejanj, za katere smo bili prepričani, da smo jih pustili za sabo.
Kristjani hočemo na takšne dogodke odgovoriti na dva načina: s solidarnostjo do žrtev agresije, ki jo lahko pokažemo preko Slovenske karitas, in s pomnoženo molitvijo za mir in pravičnost.
Ukrajinci in prijatelji Ukrajine povabljeni, da skupaj molimo za mir.
Msgr. Stanislav Zore OFM
Ljubljanski nadškof metropolit
Liturgijo je daroval hrvaški grkokatoliški škof vladika Milan Stipić ob somaševanju duhovnikov. Pel je ekumenski pevski zbor.
***
Ukaz ruskega predsednika Vladimira Putina o napadu na Ukrajino nas je pretresel. Omahovali smo med osuplostjo, nevero in ogorčenjem. Obenem pa smo spoznali, da smo tudi v 21. stoletju ljudje sposobni odločitev in dejanj, za katere smo bili prepričani, da smo jih pustili za sabo.
Kristjani hočemo na takšne dogodke odgovoriti na dva načina: s solidarnostjo do žrtev agresije, ki jo lahko pokažemo preko Slovenske karitas, in s pomnoženo molitvijo za mir in pravičnost.
Ukrajinci in prijatelji Ukrajine povabljeni, da skupaj molimo za mir.
Msgr. Stanislav Zore OFM
Ljubljanski nadškof metropolit
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Sveta maša
Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Na trideseto nedeljo med letom smo iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši je sodeloval stalni diakon Sašo Popijal, pel pa cerkveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik.
Sveta maša
Na trideseto nedeljo med letom smo iz cerkve svetega Lovrenca v Vuhredu neposredno prenašali sveto mašo. Daroval jo je župnik dr. Ivan Rojnik. Pri maši je sodeloval stalni diakon Sašo Popijal, pel pa cerkveni zbor župnije pod vodstvom Ide Strmšnik.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.
Sveta maša
Maševal je p. Pepi Lebreht, pela Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matija Korčanin.
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. november 2025 ob 05-ih
Sol in luč
Vsakdo se na svoj način odzove na smrt bližnje osebe, vsakega na svojevrsten način pretrese. Naša pretresenost vključuje širok nabor čustev, fizičnih odzivov in vedenjskih sprememb. Prepletajo se čustva, kot so žalost, jeza, strah, krivda, sram, upanje, obup, tesnoba in osamljenost. Pomembno je, da si jih upamo priznati, jih sprejeti, izraziti ter deliti z drugimi. To je odlomek iz knjige, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor, p. Ivan Platovnjak, iz izkušenj nagovori temo žalovanja, ki pa je še vedno tabu. Knjiga Preobrazba bolečine je izšla pri založbi Dravlje.
Pogovor o
V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Spoznanje več, predsodek manj
V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami pisatelj in duhovnik mag. Branko Cestnik. Med drugim smo govorili o misijonu v dekaniji Kranj, dobršen del oddaje pa smo posvetili tragičnemu dogodku v Novem mestu, kjer je skupina Romov do smrti pretepla 48 letnega domačina. Ali so smrt domačina povzročili Romi ali kriminalci? Kakšne bi bile lahko rešitve (le 20 odstotkov Romov konča osnovno šolo, večina jih živi od socialne pomoči in kriminala)?
Moja zgodba
V letu spomina, ko mineva 80 let od konca druge svetovne vojne smo v oddaji Moja zgodba objavili nekaj pričevanj članov (VOS OF) Varnostno obveščevalne službe Osvobodilne Fronte. Za današnjo in dve naslednji oddaji smo tokrat izbrali pričevanje enega od »prvokategornikov« Franca Stadlerja Pepeta, ki je med drugim ustrelil Lamberta Erlicha in bana Marka Natlačena. Njegovo pričevanje v dveh delih je bilo posneto v letih 1978 in 1979. Dosegljivo v Arhivu Republike Slovenije. S komentarji bo tudi tokrat z nami znanstveni sodelavec Študijskega centra za narodno spravo dr. Damjan Hančič, ki je eden od vodilnih raziskovalcev revolucionarnega nasilja v Sloveniji.
Pred časom smo objavili pričevanje narodnega heroja Eda Brajnika Štefana, ki je bil nekaj časa komandant varnostne službe. Bil je tudi vodja 1. odseka OZNE za Jugoslavijo in po koncu vojne je vrsto let delal v zvezni upravi za notranje zadeve v Beogradu. Zatem smo objavili pričevanje Lidije Dermastia kasneje poročene Kovič. Njen mož je bil Anton Kovič Sine, njen brat pa je bil komandant in vodja VOS Marjan Dermastia Urban, imenovan tudi Urban Velikonja.
Življenjepis iz slovenske biografije:
Stadler Franc - Pepe, narodni heroj rojen 30. maja 1915 v Šiški v Ljubljani. Tu je končal osnovno šolo, 4 razrede gimnazije in dvorazredno trgovsko šolo. L. 1937–38 je služil vojaški rok, nato je dobil zaposlitev pri Poštni hranilnici v Ljubljani, kjer je služboval do odhoda v partizane 25. junija 1943. Politično se je udejstvoval v delavskem kulturnem društvu Svoboda, 1935 postal član telovadnega društva Sokol. Spomladi 1941 se je priključil narodnoosvobodilnemu gibanju. Konec aprila 1941 je postal kandidat KPS, avgusta sekretar terenskega odbora OF v Šiški, jeseni kvartnega odbora OF II. Spodnja Šiška. Oktobra 1941 je postal član VOS v Ljubljani, novembra je bil sprejet v KPS in bil sekretar terenske celice KPS v Šiški, marca 1942 komandir skupine VOS v Ljubljani, maja 1942 komandant VOS za mesto Ljubljana, novembra 1942 pa Narodne zaščite za mesto Ljubljana. 25. jun. 1943 se je priključil Cankarjevi brigadi, kjer je bil namestnik komandanta III. bataljona in bil 11. julija 1943 ranjen pri Semiču. Zdravil se je v partizanski bolnišnici do septembra 1943. Zatem je postal inštruktor VOS v grosupeljskem in stiškem okrožju. 16. februarja 1944 je postal namestnik komandanta slovenske divizije vojske državne varnosti (VDV). Maja 1944 so ga poslali na Štajersko, kjer je reorganiziral VOS, ustanovil III. brigado vojske državne varnosti ter sodeloval pri osvoboditvi Zgornje Savinjske doline. Novembra 1944 so ga dodelili k OZNA za Slovenijo, kjer je ostal do 2. maja 1945. Od 2. do 30. maja 1945 je bil upravnik specialnega sektorja OZNE v Trstu, od začetka junija 1945 do 27. februarja 1958 pa je bil šef oddelka OZNA za Slovenijo. Bilj je načelnik oddelka pri republiškem sekretariatu za notranje zadeve SRS in prejemnik mnogih visokih vojaških in političnih odlikovanj ter Partizanske spomenico 1941; z redom narodnega heroja je bil odlikovan jul. 1952.
Sobotni duhovni večer
V duhovnem večeru smo najprej zmolili 2. praznične večernice, po njih pa zapeli litanije vseh svetnikov in še lavretanske litanije, saj se na Marijo obračamo tudi z naslovom: kraljica vseh svetnikov. Za tem smo molili častitljivi del rožnega venca, ki smo ga namenili za vse drage rajne. Po rožnem vencu je sledil duhovni nagovor za Gospodov dan, ki ga je pripravil mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Po govoru smo zmolili še en rožni venec za drage rajne.
Za življenje
Na praznik vseh svetih, ko se spominjamo svetlih zgledov vere, smo gostili kliničnega psihologa in frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. V pogovoru smo združili razmislek o svetosti, minljivosti, smrti in žalovanju. Kaj pomeni biti svet v sodobnem svetu? Kako se soočamo z izgubo bližnjih? Kako vera in psihologija skupaj osvetljujeta pot skozi bolečino? Svojo zgodbo ali vprašanje za p. Christiana lahko pošljete na elektronski naslov: za.zivljenje@ognjisce.si
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče