V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.
V oddaji Moja zgodba je bil z nami publicist in razsikovalec arhivov Igor Omerza. Predstavil je prvo knjigo iz serije Velikani slovenske osamosvojitve in Udba, ki je posvečena dr. Cirilu Žebotu Petru. Oddajo smo začeli na Streliški ulici v Ljubljani, kjer sta dva vosovca leta 1942 umorila prof. Lamberta Ehrlicha in njegovega spremljevalca študenta Viktorja Rojica. Rojic je bil naključna žrtev, saj sta morilca predvidevala, da bo ob prof. Ehrlichu hodil dr. Ciril Žebot. Izvedeli pa ste tudi, zakaj je Ciril Žebot osamosvojitelj, čeprav je na oni strtani Atlantika umrl leta 1989.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Moja zgodba
Pred nami je peta oddaja iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. V oddaji Moja zgodba ste lahko prisluhnili dvema primorskima duhovniškima primeroma. Dr. Matic Batič je predstavil Virgila Ščeka in njegov boj za slovenstvo, dr. Renato Podbersič pa podeželskega župnika Antona Rutarja med vero in narodom.
Moja zgodba
V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.
Moja zgodba
V nedeljo, 5. oktobra, je bila na Teharjah spominska slovesnost v spomin na povojno komunistično uničevalno taborišče, iz katerega so vozili ujetnike na množična morišča. Mašo je daroval celjski škof Maksimilijan Matjaž, govornica je bila dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze. V oddaji Moja zgodba smo objavili posnetke govorov.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete dr. Tamari Griesser Pečar, ki je spregovorila o Lambertu Erlichu in pa dr. Simonu Malmenvallu, ki je predstavil Franca Grivca.
Moja zgodba
Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila.
Moja zgodba
Predstavili smo pesniško zbirko dr. Tineta Debeljaka, ki jo je napisal pod psevdonimom Jeremija Kalin z naslovom Turjaški labod, naše balade, romance in legende. Zbirka je bila pripravljena za tisk že leta 1952 v Buenos Airesu, vendar vse do letos ni bila izdana. Za izid je poskrbelo Muzejsko društvo Škofja Loka, njegova predsednica Helena Janežič pa nam je delo predstavila.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba ob 20h smo nadaljevali z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko poslušate predavanji dr. Aleša Mavra: Božidar Raič kot eden pionirjev vzhodnoštajerskega toka v slovenskem katolištvu in dr. Andrej Hozjan: Dva katoliška duhovnika – intelektualca iz Prekmurja in njun odnos do slovenstva.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.
Moja zgodba
Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.
Moja zgodba
Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Kmetijska oddaja
Pripravili smo kratko reportažo z 22. shoda kmetov pri bl. A. M. Slomšku na Ponikvi in Slomu. Ustavili smo se tudi ob aktualnem kmetijskem dogajanju.
Komentar tedna
Avtorica se po šestdesetih letih vrača k svoji mladostni ljubezni – Georgeu Orwellu, čigar roman je leta 1967 prvič prevedla v slovenščino, ko je bil Orwell še prepovedan v vzhodni Evropi. Danes raziskuje Orwellov sprejem na vzhodu in sodeluje z George Orwell Society, kjer je objavila članke o prevajanju njegovih del. Ob raziskovanju Živalske farme pa jo je prevzela skrivnostna usoda ilustratorja Karla Hrovatina, avtorja naslovnice z značilnim prašičem iz leta 1970 – umetnika, o katerem danes ne ve nihče ničesar. Zato se je odločila, da ga poskusi najti.
Svetovalnica
P. Ivan Platovnjak je v Svetovalnici predstavil svojo novo knjigo z naslovom Prezrti čas. Govori o stiskah neozdravljivo bolnih, o upanju, ki ga ponuja okolica, o tem, kako pomembno je da smo jim blizu, pa tudi o povsem konkretnih temah, ki nas čakajo pred odhodom in o luči vere.
Duhovna misel
Prostrano, zeleno pokrajino je delil mogočen in visok zid. Ločeval je eno posest od druge. Nikomur ni bilo dovoljeno, da bi ga preplezal in nihče se nikoli ni ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Slovencem po svetu in domovini
Einspielerjevo nagrado 2025 bo prejel Georg Wurmitzer „za konkretno podporo vidnih in trajnostnih projektov slovenske narodne skupnosti v času njegovega aktivnega delovanja v koroški deželni politiki“. Wurmitzer je bil več dob poslanec ljudske stranke v koroškem deželnem zboru, potem je bil poslanec v državnem zboru, leta 1999 je postal član deželne vlade, nato pa še deželni predsednik ljudske stranke. Narodni svet koroških Slovencev (NSKS) in Krščanska kulturna zveza (KKZ) Einspielerjevo nagrado podeljujeta osebnostim javnega življenja, znanosti, umetnosti in kulture iz večinskega naroda na Koroškem in preko njenih meja, ki si prizadevajo za slovensko narodno skupnost. Podelitev bo 10. novembra v Tischlerjevi dvorani Mohorjeve v Celovcu. Slavnostni govornik bo Nanti Olip, predsednik Zbora narodnih predstavnikov.
Kulturni utrinki
Občina Vrhnika je odločitev o prekinitvi donacije za Cankarjevo nagrado sprejela po daljšem razmisleku. Skupinska likovna razstava Odsevi upanja se seli na avstrijsko Koroško, v Tinje. Tam jo bodo odprli v četrtek, 23. oktobra ob 18.30.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Življenje išče pot
Objavili smo nagovor zdravnice dr. Bojanke Štern, ki ga je imela 4. oktobra na Pohodu za življenje v Ljubljani. Navedla je več stranpoti v primeru zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki je v resnici pomoč pri samomoru. V Kanadi je že 15 odstotkov transplantiranih organov pridobljenih z evtanazijo, kar daje misliti o prikritih motivacijah pomembnih in bogatih podpornikov t.i. dostojne smrti.
Minute za kmetijstvo in podeželje
Predmet podpore so naložbe, ki prispevajo k razvoju ekološke pridelave in prireje, med drugim
• nakup kmetijske mehanizacije in ureditev objektov za njeno shranjevanje,
• postavitev rastlinjakov z možnostjo izgradnje vodnih virov, namakalnih sistemov ter pridobivanja energije iz obnovljivih virov,
• ureditev trajnih nasadov z dodatnimi naložbami v zaščitne sisteme in mehanizacijo.