Sveta maša
Na 3. adventno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svete Katarine Aleksandrijske v Lendavi. Maševal je župnik Martin Dolamič-Konrad. Pri maši je sodeloval cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje in organista Teodorja Žalika.
Sveta maša
Na 3. adventno nedeljo smo prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve svete Katarine Aleksandrijske v Lendavi. Maševal je župnik Martin Dolamič-Konrad. Pri maši je sodeloval cerkveni mešani pevski zbor pod vodstvom zborovodje in organista Teodorja Žalika.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta Zbor frančiškanske klasične gimnazije Visoko in MePZ Camerata Slovenica pod vodstvom Melise Marije Zerdo in Aleka Isakovića, na orgle pa ju je spremljal Bakir Samadžić.
Sveta maša
Maševal je p. Christian Gostečnik, pela sta Zbor frančiškanske klasične gimnazije Visoko in MePZ Camerata Slovenica pod vodstvom Melise Marije Zerdo in Aleka Isakovića, na orgle pa ju je spremljal Bakir Samadžić.
Sveta maša
Maševal je pater Vid Lisjak, pel je Marko Lajovic, na orgle pa ga je spremljala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je pater Vid Lisjak, pel je Marko Lajovic, na orgle pa ga je spremljala Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje je vodila Pija Trontelj. Na orgle je igral Boštjan Udovič.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa. Ljudsko petje je vodila Pija Trontelj. Na orgle je igral Boštjan Udovič.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel pa MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Maševal je p. Janez Papa, pel pa MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Aljaž Košič, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Edvard Kovač, pel Aljaž Košič, na orgle je igrala Anja Žižek.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakob, pel župnijski pevski zbor p. Hugolina Sattnerja, dirigiral Boštjan Udovič, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Sveta maša
Maševal je p. Pavle Jakop, s petjem pa je sodelovala Moška vokalna skupina Tromostovje. Umetniški vodja, Miha Zupanc Kovač.
Kmetijska oddaja
V četrtek v Bruslu pričakujejo več kot 10.000 kmetov iz vse EU. Nova administrativna bremena, napovedano hudo zmanjševanje sredstev za Skupno kmetijsko politiko, trgovinske vojne ter za kmetijstvo škodljivi sporazumi so le glavni razlogi...
Spoznanje več, predsodek manj
Katere pomembne odločitve bi morali sprejeti, da sploh lahko govorimo prihodnosti? Na to je odgovarjal v tokratni oddaji prof. Petrič. Še prej se je ustavil pri odločitvi za samostojno Slovenijo 23. decembra 1990. Prepričan je, da tudi danes večina podpira samostojno državo, ki pa jo lahko izgubimo. Nujno je urediti našo preteklost, ki nas razdvajajo; predvsem pa pokopati mrtve. Vrednote, se morda spreminjajo a temeljni principi, ki urejajo medčloveške odnose ostajajo. Spregovoril je tudi o tretji veji oblasti, ki je daleč od tega, da bi bila všečna politiki, o izbiri kompetentnih ljudi na volitvah in mestu Slovenije v širšem prostoru.
Slovencem po svetu in domovini
Zamejska športna koordinacija (Zaško) je preko regijskih pisarn Olimpijskega komiteja Slovenije v Celovcu, Trstu, Monoštru in Zagrebu odprla možnosti razvoja in pridobivanje mladih v zamejske skupnosti, kjer je bilo teh dejavnosti v preteklosti zelo malo. »Šport je edinstveno sredstvo, da se ohranja jezik in identiteta. Ko mladim nekaj vcepiš v srce in če je to v slovenskem jeziku, to nese naprej v zrela leta,« je prepričan Ivan Peterlin, predsednik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji. »Kar se je zgodilo v zadnjem času, je preseglo naša pričakovanja. Prej smo sodelovali na posameznih projektih, zdaj so postavljeni novi temelji, imamo strnjene moči. Regijski centri so izjemno pomembni za zavest skupnosti,« je o projektu Zamejske športne koordinacije povedal predsednik Slovenske športne zveze v Celovcu Marijan Velik. Delovanje koordinacije so pozitivno ocenili tudi predstavniki iz Hrvaške in Madžarske, saj omogoča, da se mladi, kjer ni dvojezičnega šolstva, aktivno vključijo v delovanje slovenske manjšine, kjer so trenutno v kulturnih društvih v večini zbrani starejši.
Doživetja narave
Stopili smo na enajstdnevno romanje po Nebeški poti in slišali, kako jo je doživel in opisal Žarko Mlekuž. Od otoka Barbana do Svetih Višarij in naprej v Log pod Mangartom - skozi z vasi in mesta, kjer govorijo slovensko, italijansko, furlansko in nemško. Z nami je bil avtor, ki je v svojo romarsko pripoved spretno vpletel osebno zgodbo vračanja k Očetu. V nagradni igri (nagrada je bila Žarkova knjiga) so sodelovali številni - na vprašanje, katera je najdaljša etapa Nebeške poti in koliko meri, je pravilno odgovorila poslušalka iz Grosuplja,.
Sol in luč
Tokrat smo za vas izbrali zelo zahtevno knjigo z izzivalnim naslovom Prepovedana izkušnja in podnaslovom ob katerem dvignemo obrvi, Od ašrama do samostana. Avtor je duhovnik, p. Joseph-Marie Verlinde, ki je bil v mladosti zelo nadarjen: uspešno je doktoriral iz jedrske kemije in dobil prestižno mesto mladega raziskovalca. Že v času študija je popolnoma prekinil s katoliško vero in zašel v ezoterične duhovne prakse: iniciiran je bil v transcendentalno meditacijo, ter postal priljubljen učenec Maharishija Mahesha Yogija, ki ga je spremljal v ašram v Himalaji. Kljub podrtim mostovom, kot se sam izrazi, je ob neposrednem stiku z Jezusom, našel pot nazaj, kjer je po dolgi poti postal duhovnik. Knjiga je izšla pri založbi Ognjišče.
Zgodbe za otroke
Božična drevesa dajejo našim domovom prav poseben čar. Le kdo ima doma majhno drevesce? Naj zgodba o mali jelki zasveti tudi v vaših domovih!
Adventna spodbuda
Zgodbo upanja iz misijonov bi lahko podnaslovili: kjer je volja, tam je pot. Lepa zgodba se je odvila v življenju mladega Rafaela, zapisala jo je s. Bogdana Kavčič, misijonarka v Burundiju.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba smo predstavili zadnji dve knjigi o najpomembnejšem časopisu v času komunističnega režima: »Temna in svetla stran Dela«. Njun avtor je publicist mag. Igor Omerza. Sedanja Temna stran Dela je nadaljevanje prve knjige o novinarjih Dela, ki so bili sodelavci tajne politične policije UDBe. Prav tako pa v svojem delu omenja tudi novinarje, ki niso podlegli pritisku tajne službe. Gre torej za trilogijo o Delu in Udbi v skupnem obsegu 1.266 strani. Omerza jo je pripravljal skoraj 20 let iz ostankov ohranjenega udbovskega gradiva.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Pojdite in učite
Misijonar Janez Krmelj nam je zaupal zgodbo, ki ste jo sicer lahko že slišali v Adventnem koledarju, a o čudežu poslušati prav iz ust misijonarja, je res nekaj posebnega. Prisluhnite rubriki Pojdite in učite.
Z ljudmi na poti
Gostili smo Anno Bogacz Udovč, Poljakinjo, ki jo je v Slovenijo pripeljala študijska izmenjava. To jo je naprej podaljšala, nato pa še enkrat prišla na študij v našo državo, kjer je spoznala moža in si ustvarila družino. V oddaji je spregovorila o življenju in delu v Sloveniji in razlikah, ki jih opaža v primerjavi s Poljsko.