Igranje računlniških iger

V oddaji Luč v temi ste, poleg nekaterih drugih novic, zvedeli, da tudi slepim in slabovidnim ni prizanešeno s skušnjavo igranja računalniških igric, ter kako se je skupina slepih in slabovidnih podala na težko pot spreminjanja svojega življenjskega sloga.  

9. 5. 2021
Igranje računlniških iger

V oddaji Luč v temi ste, poleg nekaterih drugih novic, zvedeli, da tudi slepim in slabovidnim ni prizanešeno s skušnjavo igranja računalniških igric, ter kako se je skupina slepih in slabovidnih podala na težko pot spreminjanja svojega življenjskega sloga.  

Sonja Pungertnik

VEČ ...|9. 5. 2021
Igranje računlniških iger

V oddaji Luč v temi ste, poleg nekaterih drugih novic, zvedeli, da tudi slepim in slabovidnim ni prizanešeno s skušnjavo igranja računalniških igric, ter kako se je skupina slepih in slabovidnih podala na težko pot spreminjanja svojega življenjskega sloga.  

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

VEČ ...|8. 2. 2026
25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

VEČ ...|11. 1. 2026
Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

VEČ ...|14. 12. 2025
Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

VEČ ...|9. 11. 2025
Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

družbaslepi in slabovidnikultura

Luč v temi

Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

VEČ ...|12. 10. 2025
Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidnikultura

Luč v temi

VEČ ... |
Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

VEČ ...|14. 9. 2025
Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

VEČ ...|10. 8. 2025
Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

družbaslepi in slabovidniglasba

Luč v temi

Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

VEČ ...|13. 7. 2025
Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidniglasba

Luč v temi

Luč v temi

Oddaja o življenju slepih in slabovidnih

»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.

Sonja Pungertnik

Sonja Pungertnik

Priporočamo
|
Aktualno

Duhovna misel

VEČ ... |
Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Ostanite v moji ljubezni

Je mogoče hrepeneti po čem večjem kot je Božja ljubezen? To je vendar večna ljubezen, o kateri beremo v Evangeliju: “Če se boste držali mojih zapovedi, boste ostali v moji ljubezni …

Tadej Sadar

duhovnost

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Moja zgodba

VEČ ... |
Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Film Exodus 1945: Naša kri

Poslušate lahko predstavitev novega slovenskega celovečernega filma Exodus 1945: Naša kri studia Sipoš. Nastal je po resnični zgodbi iz maja 1945, ko po komunističnem prevzemu oblasti veliko ljudi zapušča Jugoslavijo. S sanitetnim vlakom iz Ljubljane poleg domobranskih ranjencev potujeta tudi zdravnika dr. Janez Janež in dr. Valentin Meršol z družino. Naši gostje so bili pobudnik projekta David Sipoš, zgodovinar prof. dr. Mitja Ferenc in igralec: Jernej Kuntner. Film, katerega ogled priporočamo, smo osvetlili iz zgodovinske, produkcijske in občečloveške plati.

Jože Bartolj

spominpolitikaexodus 1945Naša kriStudio siposhJernej KuntnerMitja FerencDavid SipošValentin MeršolJanez Janež

Komentar tedna

VEČ ... |
S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin: Nepolitično o političnem

Ko se bodo volitve končale, ko bodo zmagovalci še praznovali, a poraženci žalovali, se spomnimo, da pri vsaki sveti maši izgovarjamo tudi trdne in čvrste besede naše vere, ki nam dajejo oporo in nas rešujejo strahu pred drugače mislečimi ali nasilnimi. To so besede, s katerimi zagotovimo našemu Gospodu in Kralju svojo zvestobo: Tvoje je kraljestvo, tvoja je oblast in slava vekomaj! V to verujemo, s tem se ponašamo, saj skozi Božje oči še politika izgleda normalna – daleč od tega, da bi bila najpomembnejša za naše življenje. Minljiva je in vodi jo On, ki nosi vse čase v svojih dlaneh.

Komentar je pripravila sestra Emanuela Žerdin, redovnica kongregacije Frančiškank brezmadežnega spočetja.

S. Emanuela Žerdin

komentardružbaduhovnostpolitika

Doživetja narave

VEČ ... |
Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Filmske zgodbe: Triglav, plezanje brez povezave in Antarktika

Tokrat so odmevale tri zgodbe festivala gorniškega filma, ki se je zaključil pred tednom dni. Film Triglav: Pot odrešitve prinaša ganljivo pripoved Dareta Vidica o soočenju s tragičnim dogodkom, ki se je na sestopu s Triglava zgodil pred petdesetimi leti. O svojih občutkih danes - po snemanju filma in pisanju knjige - je spregovoril glavni protagonist, svoje videnje sta delila tudi oba režiserja: Aleš Žemlja in Rožle Bregar. O doživljanju divjine, kamor se poda sama, brez telefona, je spregovorila katalonska alpinistka Silvia Vidál, Argentinec slovenskih korenin Marko Magister pa nam je odstrl nekaj zanimivosti iz ozadja snemanja filma Antarktika – Območje 1.

Blaž Lesnik

Festival gorniškega filmanaravaalpinizemsnemanjezgodbe v gorahgorništvo

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Sol in luč

VEČ ... |
Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Christel Petitcollin: Kako razmišljati manj

Čustveni in občutljivi ljudje so obravnavani kot krhki, naivni in neumni. Škodoželjnosti si ne morejo zamišljati, zato so zelo ranljivi, če naletijo na manipulatorje. Psihoterapevtka Christel Petitcollin je v svoji dolgoletni praksi naletela na množico ljudi, ki so bili, kot so se imenovali sami, kot iz drugega planeta. V svoji knjigi z naslovom Kako razmišljati manj (založba Učila), je opisala pasti s katerimi se spopadajo in rešitve, kako izklopiti možgane, ki nenehno analizirajo in meljejo podrobnosti medosebnih odnosov.

Tadej Sadar

odnosisvetovanje

Kulturni utrinki

VEČ ... |
Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Razstavi Jošta Snoja, Festival Ah te orglice in zanimivost iz Barcelone

Akademski slikar Jošt Snoj v tem tednu odpira kar dve slikarski razstavi. Konec tedna bo v Mokronogu potekal že 27. mednarodni festival ustnih harmonik: »Ah te orglice.« V Barceloni pa so dokončali najvišji stolp znamenite bazilike Svete družine - Sagrada Familia.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostglasbaah te orgliceJoš Snoj

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 24. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče