Kolokvij
Oddaja je prinesla pogovor, ki so mu z veseljem prisluhnili mladi pari, ki se odločajo za zakon. Namreč rdeča nit debate je bila šola za zakon. Svojo izkušnjo, zakaj to niso stran vržene ure in kaj sta od njih odnesla, sta z nami delila mlada zakonca Dolenc, Matic in Nika.
Kolokvij
Oddaja je prinesla pogovor, ki so mu z veseljem prisluhnili mladi pari, ki se odločajo za zakon. Namreč rdeča nit debate je bila šola za zakon. Svojo izkušnjo, zakaj to niso stran vržene ure in kaj sta od njih odnesla, sta z nami delila mlada zakonca Dolenc, Matic in Nika.
Kolokvij
Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.
Kolokvij
Marko Železnik je mladi kuharski šef, ki dneve od svojega 15. leta najraje preživlja v kuhinji. V oddaji smo ga spoznali in slišali, kako se je sam gnal in izpopolnjeval v kulinariki, se učil od drugih kuharskih šefov, do trenutka, ko je sam prevzel vodenje Krčme na gradu Bogenšperk. Povedal je, da k vsemu uspehu pridoda tudi mamina molitev.
Kolokvij
Letošnja Stična z geslom Poglej gor! je zbralo več kot 5500 mladih iz vse Slovenije. Vzdušje je bilo izjemno, ujeli smo nekaj utrinkov v pogovorih z udeleženci.
Kolokvij
Letošnja Stična z geslom Poglej gor! je zbralo več kot 5500 mladih iz vse Slovenije. Vzdušje je bilo izjemno, ujeli smo nekaj utrinkov v pogovorih z udeleženci.
Kolokvij
Že šesto leto so se mladi iz vse Slovenije odzvali vabilu na poletni prostovoljni delovni tabor Summerjob. Tokrat so se razveselili ljudi na Štajerskem - v okolici Liboj. S kakšnimi vtisi so se vrnili domov, kaj vse so delali in zakaj, ste slišali v oddaji Kolokvij.
Kolokvij
Že šesto leto so se mladi iz vse Slovenije odzvali vabilu na poletni prostovoljni delovni tabor Summerjob. Tokrat so se razveselili ljudi na Štajerskem - v okolici Liboj. S kakšnimi vtisi so se vrnili domov, kaj vse so delali in zakaj, ste slišali v oddaji Kolokvij.
Kolokvij
Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.
Kolokvij
Spomnili smo se na obisk salezijanske koče na Uskovnici, kjer so potekali t. i. Uskovniški tedni. Tam se je zbrala mladina, ki se je družila, spoznavala lepoto tega neokrnjenega koščka Slovenije in poglabljala svojo vero v Boga s pomočjo voditeljev in različnih predavateljev. Slišali bomo vtise mladih.
Kolokvij
Vrhniški kaplan Matija Golob je spregovoril o svojem nedavnem mašniškem posvečenju in z nami delil nekaj trenutkov, ki so se mu vtisnili v spomin in bodo lepa popotnica njegovi službi. Ob prazniku je razmišljal tudi o svojem pogledu na Božjo Mater Marijo in obudil otroške spomine vsakoletnega romanja na Zaplaz.
Kolokvij
Vrhniški kaplan Matija Golob je spregovoril o svojem nedavnem mašniškem posvečenju in z nami delil nekaj trenutkov, ki so se mu vtisnili v spomin in bodo lepa popotnica njegovi službi. Ob prazniku je razmišljal tudi o svojem pogledu na Božjo Mater Marijo in obudil otroške spomine vsakoletnega romanja na Zaplaz.
Kolokvij
Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez Strašek in Hana Bajc so dijaki Gimnazije Želimlje. Nedavno so se vrnili z misijona v Bolgariji, kjer so delovali v salezijanski skupnosti, ki pomaga tamkajšnji romski skupnosti. Mladi so z nami delili svoje izkušnje opravljana tako fizičnih del kot tudi varstva otrok. Z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v srcu so povedali, kako so polagali ploščice nad lijakom.
Kolokvij
Tilen Malić, Kristjan Šturm, Janez Strašek in Hana Bajc so dijaki Gimnazije Želimlje. Nedavno so se vrnili z misijona v Bolgariji, kjer so delovali v salezijanski skupnosti, ki pomaga tamkajšnji romski skupnosti. Mladi so z nami delili svoje izkušnje opravljana tako fizičnih del kot tudi varstva otrok. Z nasmehom na obrazu in zadovoljstvom v srcu so povedali, kako so polagali ploščice nad lijakom.
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.
Kolokvij
Laura in Urh zbežita iz šole v naravi. Ker ne prikličeta staršev, pot iz Ankarana do Begunj na Gorenjskem prepešačita. Dokler se jima v gozdni mesečini ne prekrižata poti, drug za drugega sploh ne vesta. To pa zgodbo zaplete, vse do vesolja - vse do planeta Zar, na katerem živijo vesoljci, ki si neizmerno želijo človeške sužnje. To neverjetno dogodivščino, ki je zapisana v mladinskem romanu Robot z napako smo predstavili z avtorico Natalijo Šimunovič.

Duhovna misel
Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Naš pogled
Duhovnik Ljubljanske nadškofije Marko Čižman je prepričan, da je kristjan dolžen spoštovati svetost življenja od spočetja do naravne smrti. V Našem pogledu je predstavil svoje osebno mnenje o asistiranem samomoru.
Svetovalnica
Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?
Sol in luč
Kriza je za vsakogar nekaj popolnoma osebnega. Situacije so si morda podobne, a vsakdo jih doživlja na povsem svoj, njemu lasten način, zato je tudi reševanje za vsakogar drugačno. O tem piše p. Anselm Grün v knjigi Ko ne veš več, kako naprej, ki je izšla pri založbi Ognjišče. Nekaj odlomkov smo predstavili v tokratni oddaji Sol in čuč.
Doživetja narave
Od spomina na utemeljitelja slovenskega knjižnega jezika smo odšli še več kot tisočletje nazaj v zgodovino. Stopili smo na pot rimskega častnika in škofa. Tako Trubar (kulturni in verski reformator) kot Martin (svetnik in simbol vzajemne delitve) sta zaznamovala slovensko kulturno krajino. Letos je zaživel Martinov čezmejni krog v dolžini 240 km, razdeljen na 14 etap. O njem in o kulturni ter naravni dediščini na tem območju sta spregovorila koordinatorka Polona Abram in umetnostni zgodovinar dr. Ferdinand Šerbelj.
Od slike do besede
Predstavili smo knjigo o Francetu Steletu, pionirju slovenske umetnostne zgodovine. Knjigo je napisal dr. Milček Komelj, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede. To je bila prva oddaja.
Večer za zakonce in družine
Ena najtežjih bolečin za vsakega starša je smrt otroka, tudi če se ta zgodi v času nosečnosti. Z nami sta v Večeru za zakonce in družine svojo zgodbo delila Darja Pečnik, ki je sina izgubila v 18. tednu, in Miha Novak. Slišali pa ste tudi, kako dragocene so za starše na poti žalovanja duhovne vaje V Njegovem objemu. O tem je spregovoril tudi br. Miro Pavšek. Oddaja je na našem youtube kanalu dostopna tudi v video obliki. Vabljeni k poslušanju.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Razstava arhivskih fotografij o življenju in delu slovenskih beguncev v Avstriji po letu 1945, ki jo je pripravila Rafaelova družba, je ta in naslednji mesec na ogled v Grabeljškovi dvorani Cankarjeve knjižnice na Vrhniki. Pred 80-imi leti je svoje domove zapustilo ter odšlo v Italijo ali čez Ljubelj na Koroško več kot 20.000 Slovencev. Njihov odhod iz domovine je bil v izjemno težkih razmerah resnično junaška zgodba. V blatu vetrinjskega polja, ob neprijazni taboriščni upravi in v hudem pomanjkanju so v nekaj dneh vzpostavili vrtce, osnovne šole in gimnazijo. Prav tako so iz nič vzniknili časopisi, pevski zbori, dramske skupine in vrsta drugih dejavnosti. Vse to lahko zaslutimo ob razstavljenih fotografijah. O povojnih dogodkih in življenju in delu slovenskih beguncev bo naslednji četrtek govorila zgodovinarka dr. Helena Jaklitsch.