Is podcast
V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu.
V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu.
V Dobrepolju je priprava božičnega kruha-poprtnika še vedno živa. Občina Dobrepolje je podprla pobudo nosilk izročila v projektu Božič z okusom. Tudi radijske sodelavce je gospa Nada iz dobrepoljske doline razveselila z blagoslovljenim kruhom. Poprtnik peče za vse tri svete večere, prepoznavni so po njenih značilnih okrasjih, znanje prenaša tudi mlajšemu rodu.
Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba?
Pletarja Janeza Krišlja smo spoznali v sobotni popoldanski oddaji Naš gost - pogovor je na voljo v radijskem arhivu. Posebej za rubriko o dediščini pa je podrobneje opisal material, iz katerega plete košare. Zakaj leska in ne vrba?
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.
Ob godu sv. Jurija smo govorili o Jurjevem, pomladnem prazniku, ki naznani začetek setve, paše na prostem, skratka nov življenjski krog. v Sloveniji je bil folklorni lik zelenega Jurija splošno razširjen, do danes pa se je najbolj slikovito ohranil v Beli krajini. Govorili smo s Klavdijo Žalec Štrekelj iz Folklorne skupine Zeleni Jurij iz Črnomlja.
Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.
Poklic jamskega vodnika je tako redek, da bi ga lahko primerjali z izjemnostjo najdbe rožnatega diamanta. Na svetu je samo nekaj sto poklicnih jamskih vodnikov, od tega kar petdeset v Postojnski jami. Prav v njej je bila pred dvesto leti, leta 1824, ustanovljena prva jamska vodniška služba na svetu, ki je še danes zgled odličnega vodenja in logistike za turistične obiske v jami. Ob praznovanju smo pred mikrofon povabili Stanislava Glažarja, ki se je po dolgoletni uspešni poklicni poti jamskega vodnika upokojil.
V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”.
Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).
Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.
V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta.
V sklopu promocije slovenske kulturne dediščine v svetu so v soorganizaciji KULTURA-NATURA SLOVENIJA, gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine ter Slovenske matice predstavili projekt Slovenski kozolec 1993–2024. Pogovarjali smo se s Slavkom Mežkom, »očetom« in vodjo projekta, ob katerem je nastala tudi razstava arhitekta Borana Hrelje iz Toronta. na dogodku je predaval prof. dr. Borut Juvanec: “Kozolec, spomenik slovenske arhitekture”.
Kozolec sodi med med nenadomestljive prepoznavnosti slovenske ljudske arhitekture in kulturne krajine. »Kozolec je spoznavni znak Slovenije!« »Kozolec je spomenik slovenskega ljudskega stavbarstva.« (dr. Tone Cevc, 1993) »Kjer stojijo kozolci, najdeš slovenske korenine.« (Jaka Čop, 1993) »Kozolec je naša arhitektura, edina etnična arhitektura, kar jih poznam. Kozolec označuje etnični prostor Slovenije.« (prof. dr. Borut Juvanec).
Sodobni časi, novodobno kmetijstvo, spremenjeno in marsikje pozidano podeželje ter izginjajoča narodna osveščenost mu niso naklonjeni. S projektom Slovenski kozolec si s preprostim sloganom »Ohranimo slovenski kozolec!« že od leta 1993 na najrazličnejše načine prizadevajo opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja tega pomnika našega stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.
V Rutu nad Baško grapo je bilo leta 1996 ustanovljeno vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Pred leti je vzniknila pobuda »Kozolec na UNESCO!« Z namensko avkcijo in prodajo legendarne knjige Slovenski kozolec se začenja zbirati sredstva za obnovo in revitalizacijo Slovenčevega stoha v Rutu nad Baško grapo, kamor bo umeščena tudi stalna predstavitev projekta.
Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje.
Brigita Rajšter je muzejska svetnica Koroškega pokrajinskega muzeja, raziskuje tudi gastronomsko dediščino, torej koroške domače jedi, ki so postale kulturna vrednota. Hrana, ki je od nekdaj ljudi povezovala, povezuje še danes. Tako je hrani pot v kulturno dediščino odprta. V register nesnovne kulturne dediščine je med drugim vpisan tudi koroški rženi kruh. Kruh je vrednota, ki izraža skromnost, in je edino živilo, ki se ga skozi proces dela še vedno blagoslavlja. Preden gre v peč, se ga blagoslovi. Zanimivo je tudi, da se ob registraciji živila v register ne zapiše recepta. Zaščiti se le kultura in odnos ljudi do kruha. S tem ima odprto možnost, da dediščina živi naprej in ga vsak peče po svoje.
V Rádehovi in Volíčini za cvetno nedeljo ob tradicionalnih manjših butaricah oziroma - kot jim rečejo v njihovih krajih že od nekdaj, presmecih, izdelajo še enega, ki je visok osem metrov ali več. Do cerkve ga na blagoslov pripeljejo kar s kolesi. Več je povedala Darja Ornik iz občine Lenart.
V Rádehovi in Volíčini za cvetno nedeljo ob tradicionalnih manjših butaricah oziroma - kot jim rečejo v njihovih krajih že od nekdaj, presmecih, izdelajo še enega, ki je visok osem metrov ali več. Do cerkve ga na blagoslov pripeljejo kar s kolesi. Več je povedala Darja Ornik iz občine Lenart.
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.
Ivan Filipič iz Stare Oselice je v domači župniji pripravil razstavo starih razglednic in podobic. Razstavljal je tudi že v več drugih krajih. Z njim smo se pogovarjali o številčnosti in raznovrstnosti njegove zbirke, kje jih najde in išče, kakšno je sporočilo starih razglednic in podobic verske vsebine, pa spregovorili tudi o pomenu in bogastvu z vidika dediščine in kulture.
V sklopu Zavoda Antona Martina Slomška deluje tudi Glasbena in baletna šola. Aleš Marčič, ravnatelj, in Tadej Kušar, profesor glasbe, sta skupaj z dijakoma in dijakinjo predstavila ohranjanje tradicije koledovanja in podoknice na Gregorjevo.
V sklopu Zavoda Antona Martina Slomška deluje tudi Glasbena in baletna šola. Aleš Marčič, ravnatelj, in Tadej Kušar, profesor glasbe, sta skupaj z dijakoma in dijakinjo predstavila ohranjanje tradicije koledovanja in podoknice na Gregorjevo.
Naša domovina je v izročilu bogata in raznolika. Odkrivamo ga v kratkih, nekaj minutnih rubrikah "Zakladi naše dediščine". V strnjenih pogovorih predstavljamo mojstre domačih in umetnostnih obrti, govorimo s strokovnjaki posameznih etnoloških področjih. Včasih gostimo tudi pevce ali skupine, ki ohranjajo ljudsko pesem. Pogosto se udeležujemo dogodkov z etnološko vsebino, na katerih v prepletanju znanja in veščin iz preteklosti, odkrivamo sodobnejše prikaze slovenske dediščine.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem.
V svetu bogate ponudbe in bujnega potrošništva sta vse večji izziv tudi vztrajnost in disciplina. Zaradi široke ponudbe se pogosto premislimo, preizkušamo, hitro odnehamo in se odločimo za kaj novega. Z mag. Miho Novakom, psihoterapevtom, s Študijsko raziskovalnega centra za družino, smo govorili o zdravi meji discipline in urjenju vztrajnosti.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Tokrat smo gostili avtorici majniških zapisov o p. Ivanu Žužku in o škatli, ki prinaša modre sklepe, zahvalo in moč molitve. Z nami sta bili Lucija Čakš in Saška Ocvirk.
Poročali smo o vodooskrbi več pomurskih občin, različnih finančnih interesih občine in države glede Blejskega gradu, podpori neformalnim oskrbovalcem, kulinaričnem mesecu špargljev in češenj v Brdih in na Goriškem ter o prizadevanjih za obnovitev travnikov in napajališč za živino na Krasu.