Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. oktober 2024 ob 16-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. oktober 2024 ob 15-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. oktober 2024 ob 13-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. oktober 2024 ob 12-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. oktober 2024 ob 11-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. oktober 2024 ob 10-ih
V tokratnem sobotnem popoldnevu je bil naš gost Srečko Maček, bibliotekar iz domoznanskega oddelka Osrednje knjižnice Celje, ki se svojemu delu predaja s strastjo in nalezljivo navdušenostjo. Pri svojem odkrivanju zakladov lokalnega območja v to vpleta najrazličnejše sodelavce. V pogovoru ste spoznali delček njegovega življenja, med drugim spomine na osnovnošolska in študijska leta – študiral je slovenščino in srbohrvaščino, veselje z dramsko umetnostjo, ki se je začelo že v času vajeništva v Pivovarni Laško, zdaj pa se krepi s sodelovanjem v ljubiteljskem gledališču Petra Simonitija Celje, kjer so ustvarili številne dramske projekte in recitale od Alme Karlin, Franceta Balantiča do Gibranovega Preroka; sodeloval pa je tudi v Laškem pasijonu. Izvedeli ste, kako se je spletlo sodelovanje s puljsko knjižnico in kakšna je njegova vloga pri Kamri – domoznanskem spletnem portalu. Zaupal nam je, zakaj je bil pomemben Lovro Stepišnik – prvi potujoči knjižničar in za konec, kaj osmišlja njegovo življenje.
Slovenci imamo gore v svojem dednem zapisu. Z gorami so zato povezane številne zgodbe, ki segajo v mite in legende. Včasih so si jih planinci pripovedovali - v sobah alpinističnih odsekov ali v planinskih kočah. Festival Živeti gore želi to tradicijo obuditi. Več o ozadju novega gorniškega festivala ste slišali v Doživetjih narave, ko smo se tudi sprehodili po ljubljanskih ulicah in iskali sledi naše planinske zgodovine. Naša gosta sta bila zgodovinar dr. Peter Mikša in turistična ter planinska vodnica Mateja Komac.
O umetni inteligenci je bilo prelitega že precej črnila, o njej se ukvarjajo na vseh področjih in spektrih življenja in človeštva. Ne bom se spuščal v to, koliko dobrega in koliko slabega prinaša, me je pa k tokratnemu razmišljanju spodbudilo vprašanje, ki smo si ga mimogrede zastavili ob priliki v neki družbi, ali se umetni inteligenci, ko odgovori na tvoje vprašanje ali reši težavo, tudi zahvališ ...
Tako je svoje razmišljanje v svojem komentarju začel Rok Mihevc. V celoti si ga lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 24. oktober 2024 ob 05-ih
Tudi rojaki v zamejstvu in zdomstvu se soočajo z izzivi ob visoki stopnji migracij v Evropi in posledičnem multikulturalizmu. Kakšne so izkušnje evropskih držav, kakšni bodo vplivi migracij v prihodnosti in kaj lahko naredimo za ohranjanje in razvoj slovenske kulturne identitete že danes, se bodo spraševali na okrogli mizi o slovenski narodni identiteti, ki jo pripravlja Slovenska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa. Avstrijske izkušnje bo predstavil Jože Wakounig, italijanske Vida Forčič, sodelovala bosta tudi Vančo Tegov iz domovine in Zvone Podvinski s Švedske. Pogovor, ki bo jutri ob 17.00 na Katoliškem inštitutu v Ljubljani, bo vodila novinarka Vida Petrovčič.
V knjigi Krizolacija - fantastična povest o izoliranih ljudeh dr. Dan Podjed opiše novo stanje sveta, v katerem živimo - krizolacijo. Zjutraj se zbudimo, pogledamo na telefon, gledamo in poslušamo vsakodnevno o vojnah, napetostih, naravnih nesrečah. Tudi zaradi tega se vse bolj zapiramo med štiri stene, ostajamo v zaprtih prostorih in seveda pred ekrani. Kako biti človek, ne v izolaciji skrbi, pač pa srečen, zadovoljen ter povezan? Zaradi življenja med štirimi stenami in pred zasloni smo navidezno povezani s skupnostjo, dejansko pa odklopljeni od stvarnosti in vse bolj osamljeni.
Arhivsko društvo Slovenije je Aškerčevo nagrado za življenjsko delo namenilo Aleksandri Pavšič Milost za izjemen prispevek k razvoju slovenske arhivistike in strokovnega izobraževanja ter dolgoletno delo v društvu. Podelili so tudi Aškerčevi priznanji. Več o tem v oddaji, kjer pa lahko slišite tudi nekaj o vaji reševanja v primeru požara iz Narodnega muzeja Slovenije, kjer so pripravili listo osemnajstih za državo najpomembnejših predmetov za morebitno reševanje.
Avtorica se osredotoča na naravne pojave, kot sta ogenj in dež, ter na izzive, ki jih prinašata. V svojem komentarju poudarja, da se oba pojava v današnjem času pojavita vse pogosteje, kar izziva strah in negotovost v družbi. Anja opozarja, da se ukvarjamo predvsem s posledicami, medtem ko resnični vzroki ostajajo skriti in neodpravljeni. Ta pristop vodi do kopičenja problemov, ki se sčasoma razvijejo v resne težave.
Dotika se tudi širšega konteksta družbenih izzivov, kjer pogosto iščemo krivce, namesto da bi se osredotočili na izvor problemov. Anja izraža prepričanje, da nove zakonodaje in novice o rešitvah pogosteje delujejo kot zavlačevanje, kot pa resnično ukrepanje. S primeri iz področja izobraževanja opozarja na nujnost, da se z resničnimi vzroki težav spopademo na temelju, kar pa je pogosto zamudno in zahtevno.