Is podcast
Na dan, ko se v Parizu zaključujejo paralimpijske igre, smo se s parašportnico Jano Führer pogovarjali tudi o vzponu planincev z različnimi oviranostmi na 4.164 metrov visoki Breithorn. V drugem delu pa ste slišali utrinke iz 15. zahvalnega dne slepih in slabovidnih, ki je potekal v Kančevcih in je bil ekumensko obarvan.
Na dan, ko se v Parizu zaključujejo paralimpijske igre, smo se s parašportnico Jano Führer pogovarjali tudi o vzponu planincev z različnimi oviranostmi na 4.164 metrov visoki Breithorn. V drugem delu pa ste slišali utrinke iz 15. zahvalnega dne slepih in slabovidnih, ki je potekal v Kančevcih in je bil ekumensko obarvan.
Na dan, ko se v Parizu zaključujejo paralimpijske igre, smo se s parašportnico Jano Führer pogovarjali tudi o vzponu planincev z različnimi oviranostmi na 4.164 metrov visoki Breithorn. V drugem delu pa ste slišali utrinke iz 15. zahvalnega dne slepih in slabovidnih, ki je potekal v Kančevcih in je bil ekumensko obarvan.
Gostili smo človeka, na katerega so ponosni slepi in slabovidni po vsem svetu. To je filozof, predavatelj, pisatelj, konceptualni umetnik, ambasador slepih in prejemnik mnogih visokih odlikovanj, Evgen Bavčar. Z nami je delil svoja razmišljanja in bogate življenjske izkušnje, predvsem pa nas je nagovoril s svojo izredno duhovno globino.
Gostili smo človeka, na katerega so ponosni slepi in slabovidni po vsem svetu. To je filozof, predavatelj, pisatelj, konceptualni umetnik, ambasador slepih in prejemnik mnogih visokih odlikovanj, Evgen Bavčar. Z nami je delil svoja razmišljanja in bogate življenjske izkušnje, predvsem pa nas je nagovoril s svojo izredno duhovno globino.
Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.
Čeprav se slepi in slabovidni z odkritjem spominske plošče na stavbi, v kateri je deloval prvi zavod za slepe na območju Slovenije, s ponosom zazirajo v zgodovino, pa se zdi, da je sto let kasneje izobraževanje slepih in slabovidnih na pomembni prelomni točki. V oddaji smo govorili o izzivih, s katerimi se srečujejo starši, učitelji in učenci. Slišali pa ste tudi reportažo iz likovne delavnice ter izvedeli, kaj vse lahko preberete v novi številki poljudno-znanstvene revije s področja ljudi z okvaro vida, Rikos.
Tokrat smo govorili o zaposlovanju slepih in slabovidnih ter o izzivih na tem področju.
Tokrat smo govorili o zaposlovanju slepih in slabovidnih ter o izzivih na tem področju.
Gostili smo Petro Jančar, izdelovalko nakita z brajico ter Metko Pavšič, igralko ki je s svojo predstavo gostovala v Madridu. Prisluhnili ste lahko kratki reportaži z romanja slepih, Sebastjan Kamenik pa nas je povabil na praznovanje 20. obletnice Združenja prijateljev slepih. Ob koncu pa še napoved nove številke revije Rikoss.
Gostili smo Petro Jančar, izdelovalko nakita z brajico ter Metko Pavšič, igralko ki je s svojo predstavo gostovala v Madridu. Prisluhnili ste lahko kratki reportaži z romanja slepih, Sebastjan Kamenik pa nas je povabil na praznovanje 20. obletnice Združenja prijateljev slepih. Ob koncu pa še napoved nove številke revije Rikoss.
Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.
Usherjev sindrom je redka genska bolezen, ki prizadane obenem vid in sluh. Za kakšno bolezen gre, kako se pacienti z njo soočajo in kakšni so obeti zdravljenja? Z nami si bili: oftalmolog dr. Marko Hawlina, otorinolaringologinja dr. Saba Battelino in članice društva Svetloba.
Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov.
Sonja Pungertnik je v studio povabila Matejo Pineda, ki jo je poklicna pot peljala v Mehiko, kjer si je ustvarila družino. Kot mlada mamica je popolnoma oslepela in se le z največjimi napori prebila skozi veliko stisko. Prav korona kriza pa ji je znova odprla vrata v svet poučevanja jezikov.
Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.
Z dr. Tjašo M. Kos o njenem delu psihoterapevtke in z Nastjo Žlajpah o
programih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije
V Oddaji Luč v temi smo predstavili psihologinjo in psihoterapevtko dr.
Tjašo M. Kos, z Nastjo Žlajpah, vodjo programov Zveze društev slepih in
slabovidnih Slovenije pa smo se sprehodili po pestri ponudbi programov
te invalidske organizacije.
»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.
Slovenska športna zveza, krovna organizacija, ki združuje slovenska in dvojezična športna društva v Avstriji, praznuje 75-letnico. Ob tem je sinoči v iKultu v Celovcu pripravila slovesno proslavo. V razgibanem programu so bili orisani največji projekti, aktivnosti ter mednarodno delovanje zveze, predstavili so zbornik TranSport 2.0 ter s pomočjo arhivskih posnetkov in prispevkov zbrane popeljali zgodovino organizacije. Pozdravila sta koroški deželni glavar dr. Peter Kaiser in predsednik Slovenske športne zveze Marijan Velik. Podpredsednik slovenske vlade in minister Matej Arčon pa je zvezi podelil zahvalo in priznanje Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletno uspešno delovanje in povezovanje na področju športa ter za dragocen prispevek k ohranjanju slovenskega jezika in slovenske identitete med pripadniki avtohtone slovenske narodne skupnosti v Avstriji. Napovedal je ustanovitev koordinacije vseh zamejskih krovnih športnih organizacij. Slovenska športna zveza v Avstriji združuje 33 športnih društev s približno 3000 aktivnimi športniki in športnicami ter skoraj 500 športnimi funkcionarji, športnimi delavci, trenerji in pedagogi.
V Kmetijski oddaji smo spregovorili o Združenju kmečkih sirarjev Slovenije, ki v torek, 8. oktobra 2024, v kongresnem centru na Brdu pri Kranju pripravlja že 4. festival slovenskih sirov . V studio smo povabili predsednika Združenja, Milana Brenceta, ki je spregovoril o članstvu, o njihovi dejavnosti, o mladih in našem odnosu do podeželja. Poudaril je pomembnost tradicije in dela ter izpostavil, da prazno podeželje za turizem ne bo zanimivo ter da podeželje potrebuje slovenskega človeka . Pravi: Mladim kmetom je treba omogočiti, da si bodo lahko zagotovili denarna sredstva za svojo družino. Družina daje moč in opravičuje vsa odrekanja!
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
Več kot polovica ljudi se v življenju vsaj občasno sreča z bolečinami v hrbtu, mnogi zaradi njih hudo trpijo. Rešitev je v resnici zelo preprosta, kar potrjujejo zdravniki, kirurgi in terapevti. Gre za Alexandrovo tehniko, ki je spremenila življenje tudi avtorju knjige z naslovom Znova v ravnovesju, kjer jo opiše in smo jo predstavili v tokratni oddaji. Avtor knjige je Richard Brennan, izšla pa je pri založbi Primus.
Gostili smo izjemnega poznavalca vesoljskega vremena dr. Primoža Kajdiča. Več kot 21 let je kot raziskovalec zaposlen v Mehiki na tamkajšnji državni univerzi. Spregovorili smo o vse večji aktivnosti Sonca, polarnem siju in o vplivih vesoljskega vremena na življenje na Zemlji.
Potrebujemo tri glavne sestavine: paradižnik, papriko in čebulo. Osnovno pravilo je, da toliko kot je paradižnika, naj bo tudi paprike. Slednja je lahko vseh barv, se pravi rdeča, zelena, rumena. Tudi paradižnik je lahko zelo zrel ali pa tak, ki je komaj dozorel, rdeč in še malo zelen. Paradižnik zmeljemo in ga damo čez noč v vrečo iz blaga, da se odcedi. To stehtamo in pripravimo še ustrezno količino paprike in čebule (npr. za 5 kg čebule 4-6 kg paprike in 5 deblih čebul). Očiščeno in narezano papriko in čebulo prav tako narežemo na mesoreznico. Vse skupaj naložimo na namaščeno posodo (lahko damo mast ali olje ali oboje). Ob mešanju kuhamo približno 2 uri. Ko začne vreti, pa stalno mešamo. Dodamo do 2 žlici soli, 1-2 žlici sladkorja in še 3-4 dl olja. Da je dovolj kuhamo preverimo tako, da damo žlico na krožnik, potegnemo na sredini in če se polovici ne združita, je v redu kuhano. Ajvar nalagamo v vroče kozarce, dobro zapremo in počasi ohlajamo. K paradižniku lahko dodamo tudi tri ali štiri domače feferone. Okus bo prijetnejši, seveda če družini to odgovarja.
Tokrat smo se posvetili poeziji Dejana Kosa. Pesmi iz njegove pesniške zbirke Zahvalni spevi so globoka, filozofska razmišljanja o smislu, življenju in Bogu, so molitve in so seveda poezija.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.