Is podcast
Pri založbi Mladika v Trstu je izšel zbornik z naslovom V Rebulovem vetru, ki z različnimi pristopi in pogledi osvetljuje raznoliki opus pisatelja in esejista Alojza Rebule. Delo vsebuje eseje, ki so jih kot poklon tržaškemu pisatelju ob stoletnici njegovega rojstva prispevali znani avtorji in so ga sinoči (ponedeljek zvečer) premierno predstavili v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Pri založbi Mladika v Trstu je izšel zbornik z naslovom V Rebulovem vetru, ki z različnimi pristopi in pogledi osvetljuje raznoliki opus pisatelja in esejista Alojza Rebule. Delo vsebuje eseje, ki so jih kot poklon tržaškemu pisatelju ob stoletnici njegovega rojstva prispevali znani avtorji in so ga sinoči (ponedeljek zvečer) premierno predstavili v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Pri založbi Mladika v Trstu je izšel zbornik z naslovom V Rebulovem vetru, ki z različnimi pristopi in pogledi osvetljuje raznoliki opus pisatelja in esejista Alojza Rebule. Delo vsebuje eseje, ki so jih kot poklon tržaškemu pisatelju ob stoletnici njegovega rojstva prispevali znani avtorji in so ga sinoči (ponedeljek zvečer) premierno predstavili v Peterlinovi dvorani v Trstu.
Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra letos kot uvod v obeleževanje 660-letnice Novega mesta.
Konjičani obeležujejo 860 let Žičke kartuzije, Koncert Novomeškega simfoničnega orkestra letos kot uvod v obeleževanje 660-letnice Novega mesta.
V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.
V Bežigrajski galeriji 2 je na ogled razstava Zasloni letošnje Prešernove nagrajenke za življenjsko delo akademske kiparke Dragice Čadež. Kiparkine keramično-lesne kompozicije v povezavi z galerijskim prostorom ustvarjajo vtis monumentalne celostne prostorske postavitve.
V soboto, 8. februarja, bosta Nova Gorica in Gorica postali stičišče umetnosti, kulture in zabave. Slovesnost ob odprtju in sam projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 predstavlja največji kulturni dogodek desetletja pri nas.
V soboto, 8. februarja, bosta Nova Gorica in Gorica postali stičišče umetnosti, kulture in zabave. Slovesnost ob odprtju in sam projekt Evropske prestolnice kulture GO! 2025 predstavlja največji kulturni dogodek desetletja pri nas.
Letošnji prejemnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo je Tomaž Faganel. Farno kulturno društvo Koroška Bela razpisuje že 5. likovni natečaj Branka Čušina.
Letošnji prejemnik zlate plakete Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti za življenjsko delo je Tomaž Faganel. Farno kulturno društvo Koroška Bela razpisuje že 5. likovni natečaj Branka Čušina.
Pokrajinski muzej Murska Sobota je z včerajšnjo akademijo v soboškem gradu, obeležil 70 letnico delovanja. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v četrtek premiera operete Netopir Johanna Strauss mlajšega. Največja slovenska založba Mladinska knjiga pa letos obeležujeta 80-letnico delovanja.
Pokrajinski muzej Murska Sobota je z včerajšnjo akademijo v soboškem gradu, obeležil 70 letnico delovanja. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo v četrtek premiera operete Netopir Johanna Strauss mlajšega. Največja slovenska založba Mladinska knjiga pa letos obeležujeta 80-letnico delovanja.
V ljubljanskem BTC v novi poslovni stavbi DCB Montana je v spodnjih prostorih na ogled likovna razstava z naslovom V krogih kreposti akademske slikarke Jane Vizjak. Ta ponuja vpogled v dva slikarska cikla, ki razkrivata različne plati avtoričinega umetniškega izraza in njeno občutljivo raziskovanje temeljnih človeških vrednot ter barvne forme. O razstavi smo se pogovarjali z akademsko slikarko Jano Vizjak.
V ljubljanskem BTC v novi poslovni stavbi DCB Montana je v spodnjih prostorih na ogled likovna razstava z naslovom V krogih kreposti akademske slikarke Jane Vizjak. Ta ponuja vpogled v dva slikarska cikla, ki razkrivata različne plati avtoričinega umetniškega izraza in njeno občutljivo raziskovanje temeljnih človeških vrednot ter barvne forme. O razstavi smo se pogovarjali z akademsko slikarko Jano Vizjak.
Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska.
Gostja Kulturnih utrinkov je bila prof. dr. Urška Perenič, ki se že desetletje in pol intenzivno ukvarja z opusom pisatelja Borisa Pahorja. Predstavila nam je zbornik “Jaz pa nikoli nisem sanjal” Opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem. Knjiga je izšla v sozaložništvu Slovenske matice in Založništva tržaškega tiska.
Pregledujemo kulturna dogajanja v Sloveniji v preteklih in napovedujemo nekatere kulturne prireditve v prihodnjih dneh.
Svetovni slovenski kongres SSK vabi na predstavitev knjige Izbrana poglavja iz zgodovine slovenske priseljenske skupnosti v Braziliji, ki bo potekala ta petek v njegovih prostorih v Ljubljani. Predgovor je napisal podpredsednik SSK za čezmorske dežele, dr. Štefan Bogdan Šalej iz Brazilije, ki bo na predstavitvi tudi navzoč. Urednik prof. dr. Matjaž Klemenčič se bo pogovarjal z avtorico knjige dr. Nežo Hlebanja. Slednja je za to tematiko prejela nagrado na natečaju Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu. Neža Hlebanja je še ugotovila, da so nekdaj veliko vlogo v Braziliji imeli slovenski duhovniki, dandanes pa se tamkajšnji Slovenci zelo povezujejo na gospodarskem in kulturnem področju.
Stara pripoved govori o zadnjih dnevih evangelista Janeza. Dočakal je visoko ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Vedno me je zanimala zgodovina, zato na sedanjost gledam skozi očala preteklih izkušenj. Vzemimo za primer uspeh nacionalističnih gibanj in politikov v zadnjih leth. Po eni strani je jasno, da gre za odziv na probleme, ki jih je povzročila neoliberalna globalizacija. Tako je bilo že v primeru Kitjaske pred več kot sto leti, ki ni videla druge rešitve, kot da izžene vse zahodnjake in se zapre vase. V drugem desetletju preteklega stoletja je enako storila Rusija, v tretjem Italija in v četrtem Nemčija. V petem desetletju prejšnjega stoletja je bila Evropa en velik kup ruševin. Danes Američani in Evropejci gradimo zidove iz strahu pred vzhodno velesilo …
Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče