Is podcast
Mineva 120 let od rojstva in 25 let od smrti misijonarja, salezijanca Andreja Majcna. V oddaji ste lahko prisluhnili glavni pomočnici postulatorja za njegovo beatifikacijo, Ludovici Zanet, ki se je pred kratkim mudila v Sloveniji. Povzeli smo tudi papeževe nagovore med obiskom v Luksemburgu, s škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pa smo se pogovarjali o letošnjih jaslicah, ki bodo postavljene v Vatikanu in jih izdelujejo v Gradežu pri Gorici.
Mineva 120 let od rojstva in 25 let od smrti misijonarja, salezijanca Andreja Majcna. V oddaji ste lahko prisluhnili glavni pomočnici postulatorja za njegovo beatifikacijo, Ludovici Zanet, ki se je pred kratkim mudila v Sloveniji. Povzeli smo tudi papeževe nagovore med obiskom v Luksemburgu, s škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pa smo se pogovarjali o letošnjih jaslicah, ki bodo postavljene v Vatikanu in jih izdelujejo v Gradežu pri Gorici.
Mineva 120 let od rojstva in 25 let od smrti misijonarja, salezijanca Andreja Majcna. V oddaji ste lahko prisluhnili glavni pomočnici postulatorja za njegovo beatifikacijo, Ludovici Zanet, ki se je pred kratkim mudila v Sloveniji. Povzeli smo tudi papeževe nagovore med obiskom v Luksemburgu, s škofovim vikarjem za Slovence v Gorici, Karlom Bolčino, pa smo se pogovarjali o letošnjih jaslicah, ki bodo postavljene v Vatikanu in jih izdelujejo v Gradežu pri Gorici.
Pred vrati je oktobrsko zasedanje sinode o sinodalnosti. V pripravi nanj so se sredi tedna srečali predstavniki Cerkve na Slovenskem iz različnih škofij, ustanov in gibanj ter skupaj pripravljali predloge za slovenskega delegata na sinodi škofa Maksimilijana Matjaža. Po njegovih besedah naj bi sinoda prinesla prenovo v Cerkvi, da bo bolj postala dom in kraj, v katerem bodo bolj zaživela majhna občestva. O pričakovanjih nekaterih udeležencev omenjenega srečanja pa ste lahko slišali več v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve. V njej smo za vas pripravili tudi pojasnilo vatikanskega dokumenta o Medžugorju.
Pred vrati je oktobrsko zasedanje sinode o sinodalnosti. V pripravi nanj so se sredi tedna srečali predstavniki Cerkve na Slovenskem iz različnih škofij, ustanov in gibanj ter skupaj pripravljali predloge za slovenskega delegata na sinodi škofa Maksimilijana Matjaža. Po njegovih besedah naj bi sinoda prinesla prenovo v Cerkvi, da bo bolj postala dom in kraj, v katerem bodo bolj zaživela majhna občestva. O pričakovanjih nekaterih udeležencev omenjenega srečanja pa ste lahko slišali več v oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve. V njej smo za vas pripravili tudi pojasnilo vatikanskega dokumenta o Medžugorju.
Slišali ste povzetek dogajanja na papeževi azijski turneji. Pogovarjali pa smo se tudi s stiškim opatom p. Maksimilijanom Filejem, ki se je v Ekvadorju udeležil mednarodnega evharističnega kongresa.
Slišali ste povzetek dogajanja na papeževi azijski turneji. Pogovarjali pa smo se tudi s stiškim opatom p. Maksimilijanom Filejem, ki se je v Ekvadorju udeležil mednarodnega evharističnega kongresa.
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
V oddaji iz življenja vesoljne Cerkve ste lahko slišali bistvene poudarke papeževega obiska Indonezije. V studio pa smo povabili štiri Marijine sestre iz Ukrajine, ki so nam povedale, kakšno je njihovo poslanstvo v tej deželi, ki izgublja upanje, da bo nekoč zavladal mir. Vabljeni k poslušanju!
Papež je minuli teden sprejel svojce žrtev eksplozije, ki je pred štirimi leti odjeknila v bejrutskem pristanišču in uničila velik del libanonske prestolnice. V pogovoru z Jano Lampe s Slovenske karitas ste slišali, kako ta dogodek še vedno pretresa ljudi in kako se država, ki je bila nekdaj »Švica Bližnjega vzhoda« danes sooča z veliko revščino.
Papež je minuli teden sprejel svojce žrtev eksplozije, ki je pred štirimi leti odjeknila v bejrutskem pristanišču in uničila velik del libanonske prestolnice. V pogovoru z Jano Lampe s Slovenske karitas ste slišali, kako ta dogodek še vedno pretresa ljudi in kako se država, ki je bila nekdaj »Švica Bližnjega vzhoda« danes sooča z veliko revščino.
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je papež pri avdienci kristjanom dejal, da naj bi oddajali vonj po Kristusu, ne po grehu. Objavili smo nekaj misli jeruzalemskega patriarha o tem, kaj bi bilo treba storiti za končanje vojne v Sveti deželi, izvedeli pa ste tudi, da se preganjanje kristjanov v Nikaragvi stopnjuje. Osrednji pogovor je bil tokrat namenjen mladim, ki so se tudi letos odpravili v Taize. Njihovo potovanje pa je bilo tokrat nekaj posebnega, saj so se s taizejskimi brati spletle posebne vezi v pripravi na novoletno srečanje mladih v Ljubljani. Vabljni k poslušanju!
V oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve ste slišali, da je papež pri avdienci kristjanom dejal, da naj bi oddajali vonj po Kristusu, ne po grehu. Objavili smo nekaj misli jeruzalemskega patriarha o tem, kaj bi bilo treba storiti za končanje vojne v Sveti deželi, izvedeli pa ste tudi, da se preganjanje kristjanov v Nikaragvi stopnjuje. Osrednji pogovor je bil tokrat namenjen mladim, ki so se tudi letos odpravili v Taize. Njihovo potovanje pa je bilo tokrat nekaj posebnega, saj so se s taizejskimi brati spletle posebne vezi v pripravi na novoletno srečanje mladih v Ljubljani. Vabljni k poslušanju!
Prisluhnili ste pogovoru z narodnim ravnateljem Združenja čudodelne svetinje, lazaristom Rokom Žlendrom. Med drugim je osvetlil zgodovino Marijine čudodelne svetinje in izpovedi ljudi, ki so prepričani, da so bili uslišani na njeno priprošnjo.
Prisluhnili ste pogovoru z narodnim ravnateljem Združenja čudodelne svetinje, lazaristom Rokom Žlendrom. Med drugim je osvetlil zgodovino Marijine čudodelne svetinje in izpovedi ljudi, ki so prepričani, da so bili uslišani na njeno priprošnjo.
Poslanstvo oddaje je obveščanje naših poslušalcev o tem, kaj dela papež, Sveti sedež, kaj se dogaja v Vesoljni Cerkvi in krščanski skupnosti nasploh. V njej predstavljamo tudi druge aktualne dogodke s kulturnega, političnega in gospodarskega življenja, ki zadevajo kristjane oziroma človeštvo v celoti. Dinamika vere je namreč zelo pomembna za današnje razumevanje sveta.
Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu USZS je nagradil najboljša doktorska, magistrska in diplomska dela s področja zamejstva in izseljenstva. Slovesnost je potekala danes v dvorani državnega sveta v Ljubljani. Zbrane sta nagovorila podpredsednik sveta Matjaž Švagan in minister Matej Arčon. Slednji je za naš radio izrazil veliko zadovoljstvo … Na dosedanjih dvaindvajset nagradnih natečajev je prispelo blizu 400 nalog. Prispela dela na tokratni natečaj je ocenjevala strokovna komisija pod vodstvom Helene Janežič. Nagrade so prejeli: Tanya Jones, Neža Hlebanja, David Hazemali, Marco Dorigo, Ester Gomisel in Danijel Fabi Pahor.
S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.
Gostili smo astrofizika, ki ga je karierna pot odpeljala na Nizozemsko. Dr. Jure Japelj je urednik spletnega Portala v vesolje, o katerem je tudi tekla beseda. Bil je del skupine evropskih raziskovalcev, ki so testirali velik teleskop v Čilu za opazovanje tranzientne astronomije, v zadnjem času pa se posveča pisanju poljudnoznanstvenih člankov in mentoriranju mladih astronomov pri projektu GoChile.
Dan po godu sv. Frančiška Asiškega smo gostili frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. Frančišek se je v želji slediti božjemu klicu ločil od svojega očeta in matere radikalno. O tem, kaj pomeni trganje popkovine v obdobju najstništva za starše in kaj za mlade, ki se želijo postaviti na lastne noge, smo govorili. Svoje vprašanje za našega gosta p. Christiana lahko za naslednjo oddajo pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.
Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij.
Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja.
Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo.
Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo.
Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status.
Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.
»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje.
Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja.
Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema.
Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,
si in vam želim.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil poudarek na metodah meditacije, še posebej pa smo se zaustavili pri t.i. ignacijanski metodi.
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 27. nedeljo med letom, ki ga je pripravil generalni vikar celjske škofije Rok Metličar. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov sinode, ki se je v minulih dneh začela v Vatikanu. 4. oktobra je praznoval sv. Frančišek Asiški, zato smo ga počastili z litanijami. Sledila je radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Nocoj je bil poudarek na metodah meditacije, še posebej pa smo se zaustavili pri t.i. ignacijanski metodi.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga.