Is podcast
Poročali smo o načrtovani selitvi ambulant v Ankaranu na eno lokacijo, prizadevanjih bovškega občinskega sveta za rešitev smučišča Kanin, vlaganjih v letališče Cerklje ob Krki, radijskem obisku orglasrske delavnice v Rogaški Slatini, prenovi Prešernove rojstne hiše in izgradnji obvoznice v Vrbi ter desetletnici Osnovne šole Bistra Buča v Radovici.
Poročali smo o načrtovani selitvi ambulant v Ankaranu na eno lokacijo, prizadevanjih bovškega občinskega sveta za rešitev smučišča Kanin, vlaganjih v letališče Cerklje ob Krki, radijskem obisku orglasrske delavnice v Rogaški Slatini, prenovi Prešernove rojstne hiše in izgradnji obvoznice v Vrbi ter desetletnici Osnovne šole Bistra Buča v Radovici.
Poročali smo o načrtovani selitvi ambulant v Ankaranu na eno lokacijo, prizadevanjih bovškega občinskega sveta za rešitev smučišča Kanin, vlaganjih v letališče Cerklje ob Krki, radijskem obisku orglasrske delavnice v Rogaški Slatini, prenovi Prešernove rojstne hiše in izgradnji obvoznice v Vrbi ter desetletnici Osnovne šole Bistra Buča v Radovici.
Poročali smo o ureditvi obale med Žusterno in Izolo, 30-letnici odprtja Antonijevaga rova za obiskovalce v Idriji, pohodu po Poti cistercijanov v Stični, obnovi mlina na Otoku ljubezni v Ižakovcih in krepitvi turistične ponudbe v Halozah.
Poročali smo o ureditvi obale med Žusterno in Izolo, 30-letnici odprtja Antonijevaga rova za obiskovalce v Idriji, pohodu po Poti cistercijanov v Stični, obnovi mlina na Otoku ljubezni v Ižakovcih in krepitvi turistične ponudbe v Halozah.
Poročali smo o načrtih gradbeno-tehničnih ukrepov za zagotovitev večje zaščite Koroške Bele pred plazovi, reševanju vodo-oskrbe v občinah Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici, pomanjkanju kadra na področju dolgotrajne oskrbe, novostih ljubljanske univerze pred začetkom študijskega leta, življenju Romov na Pušči in prenovljeni knjižnici v Gornji Radgoni.
Poročali smo o načrtih gradbeno-tehničnih ukrepov za zagotovitev večje zaščite Koroške Bele pred plazovi, reševanju vodo-oskrbe v občinah Apače in Sveti Jurij ob Ščavnici, pomanjkanju kadra na področju dolgotrajne oskrbe, novostih ljubljanske univerze pred začetkom študijskega leta, življenju Romov na Pušči in prenovljeni knjižnici v Gornji Radgoni.
Poročali smo o 30-letnici posvetitve kapele ljubljanskega kliničnega centra, Evropskem tednu mobilnosti v Mariboru in Ljubljani ter izgradnji prizidka vrtcu v Radovljici. Spomnili smo se tudi radijskega kolesarskega romanja od Marije k Mariji in pogledali v Vojnik ter Šentjur.
Poročali smo o 30-letnici posvetitve kapele ljubljanskega kliničnega centra, Evropskem tednu mobilnosti v Mariboru in Ljubljani ter izgradnji prizidka vrtcu v Radovljici. Spomnili smo se tudi radijskega kolesarskega romanja od Marije k Mariji in pogledali v Vojnik ter Šentjur.
Pogledali smo v občino Slovenj Gradec, kjer so se na začetku romarske poti od Marije k Mariji ustavili radijski kolesarji. Poročali smo o prometnem kaosu v okolici nekaterih šol, podražitvah avtobusnih prevozov in slabih povezavah ponekod na podeželju ter odprtju novega vrtca v Selnici ob Dravi, ki je zgrajen iz zgolj slovenskega lesa.
Pogledali smo v občino Slovenj Gradec, kjer so se na začetku romarske poti od Marije k Mariji ustavili radijski kolesarji. Poročali smo o prometnem kaosu v okolici nekaterih šol, podražitvah avtobusnih prevozov in slabih povezavah ponekod na podeželju ter odprtju novega vrtca v Selnici ob Dravi, ki je zgrajen iz zgolj slovenskega lesa.
Poročali smo o jesenskih voznih redih medkrajevnih avtobusov, javnemu prometu v Jesenicah, protihrupni zaščiti v Šentilju, turistični in drugi ponudbi Gornje Radgone, prizadevanjih za gradnjo blejske obvoznice in jesenski ponudbi lokalnih dobrot v Stični.
Poročali smo o jesenskih voznih redih medkrajevnih avtobusov, javnemu prometu v Jesenicah, protihrupni zaščiti v Šentilju, turistični in drugi ponudbi Gornje Radgone, prizadevanjih za gradnjo blejske obvoznice in jesenski ponudbi lokalnih dobrot v Stični.
Poročali smo o romski problematiki v občini Ribnica, gradnji gasilskega doma v Sežani, večjem obisku blejskega gradu, pobudi Mengšanov za postavitev Marijinega kipa na prvotno mesto, začetku trgatve na Primorskem in Ovčarskem prazniku v Šmihelu nad Mozirjem. Vabljeni k poslušanju.
Poročali smo o romski problematiki v občini Ribnica, gradnji gasilskega doma v Sežani, večjem obisku blejskega gradu, pobudi Mengšanov za postavitev Marijinega kipa na prvotno mesto, začetku trgatve na Primorskem in Ovčarskem prazniku v Šmihelu nad Mozirjem. Vabljeni k poslušanju.
Ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo poročali o gospodarskem razvoju Prekmurja. Prav tako pa ste lahko slišali o obnovi knjižnice in zdravstvenega doma v Lendavi, gorenjskem turizmu, 150. obletnici dirk ljutomerskih kasačev, gasilskem tekmovanju v Braslovčah in dogajanju v Mozirskem gaju.
Ob prazniku združitve prekmurskih Slovencev z matičnim narodom smo poročali o gospodarskem razvoju Prekmurja. Prav tako pa ste lahko slišali o obnovi knjižnice in zdravstvenega doma v Lendavi, gorenjskem turizmu, 150. obletnici dirk ljutomerskih kasačev, gasilskem tekmovanju v Braslovčah in dogajanju v Mozirskem gaju.
V oddaji Iz naših krajev spremljamo dogajanje po slovenskih občinah. V njej poročamo o različnih prireditvah, slovesnostih, običajih in drugih zanimivih dogodkih. Oddajo z izjavami oziroma sodelovanjem v krajših pogovorih popestrijo posamezniki, ki delujejo v različnih družbeno-političnih sferah lokalnega okolja.
Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.
Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij.
Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja.
Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo.
Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo.
Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status.
Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.
»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje.
Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja.
Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema.
Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,
si in vam želim.
Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami.
S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.
Stara vzhodnjaška pripoved ve povedati, da je neki človek ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Dan po godu sv. Frančiška Asiškega smo gostili frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. Frančišek se je v želji slediti božjemu klicu ločil od svojega očeta in matere radikalno. O tem, kaj pomeni trganje popkovine v obdobju najstništva za starše in kaj za mlade, ki se želijo postaviti na lastne noge, smo govorili. Svoje vprašanje za našega gosta p. Christiana lahko za naslednjo oddajo pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Dan po godu sv. Frančiška Asiškega smo gostili frančiškana p. dr. Christiana Gostečnika. Frančišek se je v želji slediti božjemu klicu ločil od svojega očeta in matere radikalno. O tem, kaj pomeni trganje popkovine v obdobju najstništva za starše in kaj za mlade, ki se želijo postaviti na lastne noge, smo govorili. Svoje vprašanje za našega gosta p. Christiana lahko za naslednjo oddajo pošljete na za.zivljenje@ognjisce.si
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Sobotna iskrica je tokrat del vsebine posvetila svetemu Frančišku, ki je godoval pred dnevi, ozrla se je na pomembne cerkve v svetu in zastavila nekaj nagradnih ugank.
Poročali smo o načrtovani selitvi ambulant v Ankaranu na eno lokacijo, prizadevanjih bovškega občinskega sveta za rešitev smučišča Kanin, vlaganjih v letališče Cerklje ob Krki, radijskem obisku orglasrske delavnice v Rogaški Slatini, prenovi Prešernove rojstne hiše in izgradnji obvoznice v Vrbi ter desetletnici Osnovne šole Bistra Buča v Radovici.