V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem hranijo poseben zaklad – najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Gre za lesen romarski kip Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, izrezljan iz topolovega lesa, visok približno pol metra. Župnik Slavko Kalan pojasnjuje, da kip krasijo dragocene obleke, ki jih je v 17. in 18. stoletju sešile dominikanke. Marija ima enajst oblek različnih barv, ki jih menjujejo glede na liturgični čas in dogodke v župniji – včasih tudi dvakrat na mesec. Obleke so ohranjene v prvotni lepoti, nove pa nastajajo tudi kot zahvala za prejete milosti.
V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem hranijo poseben zaklad – najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Gre za lesen romarski kip Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, izrezljan iz topolovega lesa, visok približno pol metra. Župnik Slavko Kalan pojasnjuje, da kip krasijo dragocene obleke, ki jih je v 17. in 18. stoletju sešile dominikanke. Marija ima enajst oblek različnih barv, ki jih menjujejo glede na liturgični čas in dogodke v župniji – včasih tudi dvakrat na mesec. Obleke so ohranjene v prvotni lepoti, nove pa nastajajo tudi kot zahvala za prejete milosti.
V župnijski cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem hranijo poseben zaklad – najstarejši Marijin kip na Slovenskem. Gre za lesen romarski kip Marije z Jezusom iz okoli leta 1220, izrezljan iz topolovega lesa, visok približno pol metra. Župnik Slavko Kalan pojasnjuje, da kip krasijo dragocene obleke, ki jih je v 17. in 18. stoletju sešile dominikanke. Marija ima enajst oblek različnih barv, ki jih menjujejo glede na liturgični čas in dogodke v župniji – včasih tudi dvakrat na mesec. Obleke so ohranjene v prvotni lepoti, nove pa nastajajo tudi kot zahvala za prejete milosti.
Informativni prispevki
Sodeč po vseh statistikah, ki nam prikazujejo, kako v dneh od velikega do malega šmarna radi obiskujemo Marijina svetišča, smo Slovenci res Marijin narod. To potrjuje tudi statistika cerkva, med 2900 uradno registriranimi cerkvami v Sloveniji jih je kar 360 posvečenih Mariji, skoraj tretjina pa Marijinemu vnebovzetju, resnici, ki jo bomo praznovali jutri. Svetišča dobro pozna tudi kanonik in arhidiakon Franci Petrič, avtor številnih knjig romarskih krajev.
Informativni prispevki
Sodeč po vseh statistikah, ki nam prikazujejo, kako v dneh od velikega do malega šmarna radi obiskujemo Marijina svetišča, smo Slovenci res Marijin narod. To potrjuje tudi statistika cerkva, med 2900 uradno registriranimi cerkvami v Sloveniji jih je kar 360 posvečenih Mariji, skoraj tretjina pa Marijinemu vnebovzetju, resnici, ki jo bomo praznovali jutri. Svetišča dobro pozna tudi kanonik in arhidiakon Franci Petrič, avtor številnih knjig romarskih krajev.
Informativni prispevki
Nekatere humanitarne organizacije v Sloveniji beležijo znatno zmanjšanje količine ali raznovrstnosti zalog hrane in drugih dobrin v svojih skladiščih. V Slovenski karitas so ob tem potrdili, da v nekaterih delih države v zadnjem obdobju opažajo poglabljanje in ponekod celo naraščanje števila stisk. Česa natančno bi se v tem času razveselili v obliki donacij, pa v pogovoru z Mojco Kepic.
Informativni prispevki
Nekatere humanitarne organizacije v Sloveniji beležijo znatno zmanjšanje količine ali raznovrstnosti zalog hrane in drugih dobrin v svojih skladiščih. V Slovenski karitas so ob tem potrdili, da v nekaterih delih države v zadnjem obdobju opažajo poglabljanje in ponekod celo naraščanje števila stisk. Česa natančno bi se v tem času razveselili v obliki donacij, pa v pogovoru z Mojco Kepic.
Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Informativni prispevki
Dr. Jelena Juvan je v odzivu na izjave izraelske veleposlanice v Sloveniji poudarila, da so bili njeni odgovori povsem pričakovani in skladni z uradno politiko Izraela. »Kot veleposlanica države mora zagovarjati politiko, ki jo vodi njena država,« je dejala in dodala, da v izjavah ni bilo niti »kančka kesanja« ali dvoma o pravilnosti izraelskih vojaških operacij v Gazi.
Po njenem mnenju hitro pomiritev razmer ni realna: »Ni nobenega dvoma, da je Hamas teroristična organizacija in da je Izrael sprva odgovoril na napad 7. oktobra, vendar so nadaljnja dejanja že zdavnaj presegla pravico do omejenega odgovora in samoobrambe.« Ključno oviro za spremembe vidi v »brezpogojni podpori Združenih držav Amerike«.
Izjave veleposlanice Juvanova vidi kot zanikanje izraelskega početja v Gazi ter vztrajanje na stališčih o pravici do samoobrambe in vrnitvi talcev, ob hkratnem ignoriranju »grozot, velikega števila mrtvih, ranjenih in uničenja«.
Tudi vse pogostejše mednarodno priznanje Palestine po njenem mnenju ne bo bistveno vplivalo na izraelsko politiko: »Gre predvsem za simbolno dejanje in moralno podporo trpečemu ljudstvu, ki pa Izraela ne bo omajalo v odločenosti, da nadaljuje do konca.«
Ob tem je opozorila na tragične razsežnosti vojne: »V Gazi je bilo ubitih približno 200 novinarjev, poleg več sto tisoč civilistov. Ne gre le za pobijanje civilistov, temveč tudi za načrtno pobijanje zdravstvenih delavcev in novinarjev, ki bi lahko svetu pokazali drugo plat zgodbe.« Juvanova zato izraelska vojaška dejanja, usmerjena proti civilistom, označuje kot nesprejemljiva.
Informativni prispevki
Izraelska veleposlanica v Sloveniji Ruth Kohen-Dar je v pogovoru za radio poudarila, da je Izrael v vojno z Hamasom potisnila teroristična organizacija sama: »Hamas je brutalna, morilska organizacija, ki temelji na antisemitizmu in katere cilj ni le uničenje Izraela, temveč tudi širši napad na Zahod.«
Ob tem je opozorila, da je 7. oktober za izraelsko družbo globoko travmatičen dogodek: »Ko nekdo reče, da te bo ubil, to tudi stori. Hamas je jasno povedal, da bo napadel znova in znova, dokler ne uniči Izraela.«
Kritična je bila do potez držav, ki priznavajo Palestino, med njimi tudi Slovenije: »Presenečena nisem, sem pa zelo razočarana. Priznanje palestinske države ne pomaga Palestincem, temveč pomeni nagrado za Hamas za njihove grozote.« Po njenem je trenutno ključna stabilizacija razmer, saj v Gazi vlada Hamas, na Zahodnem bregu pa Palestinska oblast, ki že 19 let ni izvedla volitev.
Očitke slovenske vlade, ki je uvedla embargo na trgovino z orožjem in gospodarske sankcije proti Izraelu, je zavrnila: »Takšni ukrepi Hamas nagrajujejo, ne pa pomagajo Palestincem.« Dodala je, da Izrael omogoča vstop humanitarne pomoči v Gazo, a jo Hamas pogosto zlorabi: »Na začetku jo je pokradel in prodajal ljudem po oderuških cenah.«
Kohen-Dar je izpostavila tudi medijsko vojno proti Izraelu: »Gre za organizirane, finančno podprte kampanje, ki ustvarjajo lažno resničnost. Negativna čustva se širijo hitreje, kar izkoriščajo tudi državni akterji.«
Glede prihodnosti je poudarila, da je prvi cilj Izraela rešitev še približno 50 talcev v Gazi: »Najpomembnejše pa je, da Hamas preneha delovati kot oblast v Gazi, saj ne ogroža le Izraela, temveč tudi Palestince, ki tam živijo.«
Informativni prispevki
Izraelska veleposlanica v Sloveniji Ruth Kohen-Dar je v pogovoru za radio poudarila, da je Izrael v vojno z Hamasom potisnila teroristična organizacija sama: »Hamas je brutalna, morilska organizacija, ki temelji na antisemitizmu in katere cilj ni le uničenje Izraela, temveč tudi širši napad na Zahod.«
Ob tem je opozorila, da je 7. oktober za izraelsko družbo globoko travmatičen dogodek: »Ko nekdo reče, da te bo ubil, to tudi stori. Hamas je jasno povedal, da bo napadel znova in znova, dokler ne uniči Izraela.«
Kritična je bila do potez držav, ki priznavajo Palestino, med njimi tudi Slovenije: »Presenečena nisem, sem pa zelo razočarana. Priznanje palestinske države ne pomaga Palestincem, temveč pomeni nagrado za Hamas za njihove grozote.« Po njenem je trenutno ključna stabilizacija razmer, saj v Gazi vlada Hamas, na Zahodnem bregu pa Palestinska oblast, ki že 19 let ni izvedla volitev.
Očitke slovenske vlade, ki je uvedla embargo na trgovino z orožjem in gospodarske sankcije proti Izraelu, je zavrnila: »Takšni ukrepi Hamas nagrajujejo, ne pa pomagajo Palestincem.« Dodala je, da Izrael omogoča vstop humanitarne pomoči v Gazo, a jo Hamas pogosto zlorabi: »Na začetku jo je pokradel in prodajal ljudem po oderuških cenah.«
Kohen-Dar je izpostavila tudi medijsko vojno proti Izraelu: »Gre za organizirane, finančno podprte kampanje, ki ustvarjajo lažno resničnost. Negativna čustva se širijo hitreje, kar izkoriščajo tudi državni akterji.«
Glede prihodnosti je poudarila, da je prvi cilj Izraela rešitev še približno 50 talcev v Gazi: »Najpomembnejše pa je, da Hamas preneha delovati kot oblast v Gazi, saj ne ogroža le Izraela, temveč tudi Palestince, ki tam živijo.«
Informativni prispevki
Z novinarjem portala Zanima.me Petrom Meršetom smo se pogovarjali o raziskavi Utrip družbe.
Informativni prispevki
Z novinarjem portala Zanima.me Petrom Meršetom smo se pogovarjali o raziskavi Utrip družbe.
Informativni prispevki
V Policijskem sindikatu Slovenije izražajo oster protest zaradi postopka priprave policijske novele, ki jo je vlada konec julija posredovala v parlamentarno proceduro. Zahtevajo, da se postopek sprejemanja novele nemudoma zaustavi ali pripravi dopolnila, usklajena s sindikatom. V nasprotnem ne izključujejo aktivacije sindikalnih aktivnosti, opozarja podpredsednik sindikata Marko Jakac. Z njim se je pogovarjal Rok Mihevc.
Informativni prispevki
V Policijskem sindikatu Slovenije izražajo oster protest zaradi postopka priprave policijske novele, ki jo je vlada konec julija posredovala v parlamentarno proceduro. Zahtevajo, da se postopek sprejemanja novele nemudoma zaustavi ali pripravi dopolnila, usklajena s sindikatom. V nasprotnem ne izključujejo aktivacije sindikalnih aktivnosti, opozarja podpredsednik sindikata Marko Jakac. Z njim se je pogovarjal Rok Mihevc.
Informativni prispevki
Po napadu na ljubljanskega kmeta Antona Čemažarja so stekli policijski postopki, eno odločitev je podalo tudi sodišče. A, kot kaže, prevoz napadalcev ni kaznivo dejanje sostorilstva.
Informativni prispevki
Po napadu na ljubljanskega kmeta Antona Čemažarja so stekli policijski postopki, eno odločitev je podalo tudi sodišče. A, kot kaže, prevoz napadalcev ni kaznivo dejanje sostorilstva.
Globine
Tokrat smo si v 7. delu cikla Dialog z ateizmom vzeli čas za refleksijo: ateist Simon Rigač je delil svoj pogled na srečanja, snemanje oddaj, povedal je, kaj se ga je dotaknilo, v zadnjem delu pogovora pa je beseda tekla o ustvarjanju glasbe z umetno inteligenco. Začeli smo s ponovitvijo dela pogovora z jezuitom p. Damjanom Ristićem o tem, kako razumemo ateizem in kakšne oblike poznamo. Vprašanja za oba gosta lahko pošljete na: globine@ognjisce.si
Pogovor o
V tokratni oddaji smo gostili predsednika Državnega sveta Marka Lotriča. Ta položaj zaseda skoraj tri leta, sicer pa prihaja iz gospodarstva. Kot direktor družinskega podjetja je bil navajen, da se stvari odvijajo hitro, kako se ta hitrost kaže v političnih odločitvah? Kako vidi nasprotnike drugega doma parlamenta, kako odgovarja na očitke, da se prevečkrat izglasuje veto? Navezali pa se bomo tudi na bližajoči se državni praznik, na katerem bo Lotrič osrednji govornik. Prisluhnite oddaji Pogovor o ob 17h.
Duhovna misel
Navado na božični večer prižigati sveče na okenskih policah so v Ameriko prinesli priseljenci iz Irske. Zanimiv pa je njen nastanek. Ko so ...
Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Moja zgodba
V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.
Komentar tedna
Tako se je leta 1931 spraševal Albert Einstein. Tako kot Freud je poskušal ugotoviti, ali obstaja način, kako rešiti človeštvo pred grožnjo nove svetovne vojne. Odgovora seveda nista našla. Freud je umrl tri tedne po nemški invaziji na Poljsko, 1. 9. 1939, Einstein pa leta 1955, tri mesece pred deseto obletnico napada Američanov z atomsko bombo na Hirošimo in Nagasaki, 6. in 9. avgusta 1945.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
Radijski roman
V prvem delu romana Pot do Resnice smo slišali zgodbo Aninega otroštva. Avtorica romana, ki je izšel pri založbi ognjišče je Ana S. T.
Via positiva
Blizu najstarejšega mesta v Sloveniji je poseben park prostoživečih živali Destrnik, na domačiji družine Horvat. Z Aleksandrom smo se sprehodili po njem in v oddaji opozorili na pomen izobraževanja, obveščanja in skrbi za ogrožene živalske vrste.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.