Is podcast
Nekoč je živel zares svojevrsten trgovec: prodajal je vodo iz reke. Govorili so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Nekoč je živel zares svojevrsten trgovec: prodajal je vodo iz reke. Govorili so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Nekoč je živel zares svojevrsten trgovec: prodajal je vodo iz reke. Govorili so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Živel je kamnosek, ki ni bil zadovoljen s svojim življenjem. Ko je šel nekoč ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Živel je kamnosek, ki ni bil zadovoljen s svojim življenjem. Ko je šel nekoč ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Na nekem otoku je življenje potekalo lepo in mirno, tako da so ljudje tam ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Na nekem otoku je življenje potekalo lepo in mirno, tako da so ljudje tam ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Srednjeveška legenda pripoveduje o redovnici, ki je zatrjevala, da se ji ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Srednjeveška legenda pripoveduje o redovnici, ki je zatrjevala, da se ji ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Stara pripoved govori o nekem puščavniku, ki je že več let živel kot ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Stara pripoved govori o nekem puščavniku, ki je že več let živel kot ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rabin iz prvih stoletij je imel navado, da je govoril svojim učencem ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Rabin iz prvih stoletij je imel navado, da je govoril svojim učencem ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Dva moža sta hkrati obiskala svetega moža, da bi ga vprašala za …
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Dva moža sta hkrati obiskala svetega moža, da bi ga vprašala za …
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Oče in sin sta se nekega dne sprehajala. Deček je vprašal očeta, kako potuje ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Misli iz zbirke knjig Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče, prebira Pavle Ravnohrib.
Gibanje Pot in Vinko Kobal, s katerim se je srečala že v gimnazijskih letih, je pomembno zaznamovalo njeno življenje in ga bogati še danes – 50 let kasneje. In zanimivo, da ji tudi hoja zelo veliko pomeni in so pohodi: blizu in daleč pravzaprav njen vsakdan. Zdenka Žigon, raziskovalka dežel in usod ljudi – kot etnologinja in zgodovinarka, pa tudi socialna delavka, je predvsem predana knjigam in branju. Svojčas je bila direktorica Lavričeve knjižnice v Ajdovščini, knjigam in branju pa zavezana prej in potem – še zdaj. Njena prizadevanja za razvijanje bibliotekarske stroke so prepoznali tudi v Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije in leta 2009 je za svoje delo prejela Čopovo diplomo. Tudi po upokojitvi je izredno dejavna; med drugim v društvu Most, kjer z najrazličnejšimi študijskimi krožki bogatijo življenje ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zdenka Žigon je strastna bralka, ki je s številni bralnimi projekti svoj zanos delila na vse generacije in različne, tudi ranljive skupine.
Pred odprtjem evropske prestolnice kulture smo v Doživetjih narave predstavili povsem novo pot, ki odseva zgodovino, korenine, rane in ponovni razcvet območja med Oglejem in Sveto Goro: Goriški camino. Dolg je 82 km in razdeljen na štiri etape. Ideja o njem je zorela že dlje časa iz potrebe povezati obe starodavni in romarski svetišči. Vodja projekta na slovenski strani Nace Novak je spregovoril o vsem, kar mora romar vedeti, preden prime za popotno palico, pa tudi o snovanju idej za naprej.
Nekoč je živel zares svojevrsten trgovec: prodajal je vodo iz reke. Govorili so ...
Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.
Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.
V Bovcu bo jutri potekalo 53. Novoletno srečanje Slovencev iz Videmske pokrajine in Posočja. Kot poroča petnajstdnevnik Dom, bodo župani z obeh strani meje in predstavniki krovnih organizacij naše manjšine v Italiji, Sveta slovenskih organizacij in Slovenske kulturno gospodarske zveze, na delovnem srečanju govorili o težkem demografskem stanju in socialnih razmerah ter tudi o ustanovitvi evropskega združenja za teritorialno sodelovanje (EZTS) med gorskimi skupnostmi obmejnega pasu. Pričakujejo tudi ministra za solidarno prihodnost Simona Maljevca, podpredsednika Državnega zbora Danijela Krivca, poslanca Uroša Brežana in državnega svetnika Otona Bratuža. Na prireditvi v kulturnem domu bo slavnostni govornik minister Maljevac. V imenu organizatorjev bo govoril bovški župan Valter Mlekuž, v imenu Slovencev iz Benečije, Rezije in Kanalske doline pa Anita Bergnach. Kulturni program bodo oblikovali posamezniki in skupine z obeh strani meje. Podelili bodo Gujonovo priznanje.
Slišali ste, kako razvejano je botrstvo, s katerim lahko pomagate otrokom na različnih celinah sveta. Izvedeli ste tudi, kam bo s pomočjo zazrta letošnja Pustna Sobotna iskrica.
Prejšnji četrtek je Založba Družina v sodelovanju z Zvezo prijateljev mladine organizirala dobrodelni večer v Festivalni dvorani. Dogodek sta vodila duhovnik Martin Golob in nekdanji predsednik Borut Pahor. Spregovorila sta o veri, upanju in ljubezni.
Poleg pregleda najbolj aktualnih novic s kmetijskega področja, smo v nedeljski kmetijski oddaji slišali povzetek predavanja dr. Rafaela Mihaliča o zeleni elektriki za vsako ceno in pa svarilo Tevža Tavčarja o medijski razsežnosti ukrepov zelene politike, ki se je zajedla v skupno kmetijsko politiko in jo s pridom, na škodo kmetijstva, izkoriščajo nevladniki.