Is podcast Manca Hribar: Ah, poroke Is podcast
Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar

komentar družba mladi

25. 2. 2025
Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar

VEČ ...|25. 2. 2025
Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar

komentardružbamladi

Naš pogled

VEČ ...|18. 2. 2025
Robert Božič: Boleče podiranje evropske iluzije

Potem ko je mladi ameriški podpredsednik J.D. Vance v svojem dolgem govoru zbranim predstavnikom evropskih zaveznikov natočil čistega vina, ko jim je pridigal o nujnosti jasnih ciljev, o temeljih demokracije, svobodi govora, nesprejemljivosti cenzure, pomenu dialoga in poslušanja ljudstva in brezglavosti nekontroliranih migracij ter jih spomnil, da se je, če stavimo na učinkovito kolektivno varnost, treba držati dogovorov o vlaganju v obrambne sposobnosti in ne samo računati, da bo, ko bodo prišle težave, te rešila Amerika, je bil odziv predvidljiv.

Robert Božič: Boleče podiranje evropske iluzije

Potem ko je mladi ameriški podpredsednik J.D. Vance v svojem dolgem govoru zbranim predstavnikom evropskih zaveznikov natočil čistega vina, ko jim je pridigal o nujnosti jasnih ciljev, o temeljih demokracije, svobodi govora, nesprejemljivosti cenzure, pomenu dialoga in poslušanja ljudstva in brezglavosti nekontroliranih migracij ter jih spomnil, da se je, če stavimo na učinkovito kolektivno varnost, treba držati dogovorov o vlaganju v obrambne sposobnosti in ne samo računati, da bo, ko bodo prišle težave, te rešila Amerika, je bil odziv predvidljiv.

komentar

Naš pogled

Robert Božič: Boleče podiranje evropske iluzije

Potem ko je mladi ameriški podpredsednik J.D. Vance v svojem dolgem govoru zbranim predstavnikom evropskih zaveznikov natočil čistega vina, ko jim je pridigal o nujnosti jasnih ciljev, o temeljih demokracije, svobodi govora, nesprejemljivosti cenzure, pomenu dialoga in poslušanja ljudstva in brezglavosti nekontroliranih migracij ter jih spomnil, da se je, če stavimo na učinkovito kolektivno varnost, treba držati dogovorov o vlaganju v obrambne sposobnosti in ne samo računati, da bo, ko bodo prišle težave, te rešila Amerika, je bil odziv predvidljiv.

VEČ ...|18. 2. 2025
Robert Božič: Boleče podiranje evropske iluzije

Potem ko je mladi ameriški podpredsednik J.D. Vance v svojem dolgem govoru zbranim predstavnikom evropskih zaveznikov natočil čistega vina, ko jim je pridigal o nujnosti jasnih ciljev, o temeljih demokracije, svobodi govora, nesprejemljivosti cenzure, pomenu dialoga in poslušanja ljudstva in brezglavosti nekontroliranih migracij ter jih spomnil, da se je, če stavimo na učinkovito kolektivno varnost, treba držati dogovorov o vlaganju v obrambne sposobnosti in ne samo računati, da bo, ko bodo prišle težave, te rešila Amerika, je bil odziv predvidljiv.

Radio Ognjišče

komentar

Naš pogled

VEČ ...|11. 2. 2025
Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

komentar

Naš pogled

Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

VEČ ...|11. 2. 2025
Meta Potočnik: Vsi bi radi živeli dolgo in umrli zdravi, a zakaj že?

V človeka je položena želja po življenju, po možnosti dolgem življenju. In seveda želja po zdravju, za katerega radi rečemo, da je naše največje bogastvo. Za starozavezne pisce je to znamenje božjega blagoslova, bolezen pa prekletstvo. Radi bi živeli dolgo in tako rekoč umrli zdravi. Priznam, v svojem življenju še nisem bila resno bolna, zato ne morem reči, da razumem bolnike. Prisegam na zdravo prehrano, domačo kuhinjo in viham nos nad procesirano hrano.

Meta Potočnik

komentar

Naš pogled

VEČ ...|4. 2. 2025
Marjana Debevec: Ne žrtvujejo, ampak darujejo se

Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.

Marjana Debevec: Ne žrtvujejo, ampak darujejo se

Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.

komentar

Naš pogled

Marjana Debevec: Ne žrtvujejo, ampak darujejo se

Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.

VEČ ...|4. 2. 2025
Marjana Debevec: Ne žrtvujejo, ampak darujejo se

Na nedavnem srečanju s katoliškimi novinarji nas je nadškof Stanislav Zore spodbudil, naj iščemo dobro v svetu, ki ga je veliko več kot slabega; naj prinašamo dobre zgodbe, ki bodo ljudi navdihnile. Ko sem premišljevala, kaj bi pisala v tokratnem Našem pogledu, sem ob prazniku svečnice, ki je tudi dan posvečenega življenja, pomislila na mnoge skrite darovalce, ki dan za dnem, mnogi v tihoti in umaknjeni od medijskih žarometov, dvigujejo dušo našega sveta. Gre za posvečene Bogu, kot so redovniki, redovnice in laiki z obljubami.

Marjana Debevec

komentar

Naš pogled

VEČ ...|28. 1. 2025
Alen Salihović: Meni ne bodo prodali iluzij. Lahko pa jih vam.

Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.

Alen Salihović: Meni ne bodo prodali iluzij. Lahko pa jih vam.

Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.

komentar

Naš pogled

Alen Salihović: Meni ne bodo prodali iluzij. Lahko pa jih vam.

Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.

VEČ ...|28. 1. 2025
Alen Salihović: Meni ne bodo prodali iluzij. Lahko pa jih vam.

Odločitev je vaša, v komentarju sklene Alen Salihović, ki je pripravil tokratni Naš pogled.

Alen Salihović

komentar

Naš pogled

VEČ ...|21. 1. 2025
Kapital objema

Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...

Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Kapital objema

Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...

Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

komentar družba pozitiva odnosi

Naš pogled

Kapital objema

Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...

Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

VEČ ...|21. 1. 2025
Kapital objema

Precej gotovo se mi zdi, da ste o nacionalnem dnevu objemanja že slišali. Na današnji dan, 21. januarja, se odvija v Združenih državah, vse od leta 1986. Pobuda je vredna posnemanja, ker je simpatična, vsaj za večino ljudi. Z izjemo morda peščice posameznikov, ki drugih, posebej še neznancev, v svoj osebni prostor ne spustijo zlahka. In tudi to je treba spoštovati ...

Tako je svoje tokratno razmišljanja začela Nataša Ličen. Celoten komentar si lahko preberete tudi na spletnih straneh Radia Ognjišče.

Radio Ognjišče

komentar družba pozitiva odnosi

Naš pogled

VEČ ...|14. 1. 2025
Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

komentar

Naš pogled

Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

VEČ ...|14. 1. 2025
Kje so operativci SDV danes ?

Kaj je ostalo od tajne policije, ki je leta 1988 nadzirala vse pore slovenske družbe, bila po prvih večstrankarskih volitvah še vedno polno operativna, v letih po osamosvojitvi pripravila teren za zamenjavo oblasti in pred desetimi leti na primer poskrbela za čiščenje kreditnih map v največji banki? Nemogoče je, da bi na tisoče ljudi poniknilo in povsem opustilo delo, za katerega so bili izšolani ali bolje vzgojeni.


 

Tone Gorjup

komentar

Naš pogled

VEČ ...|7. 1. 2025
Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

komentar kmetijstvo živali dobrobit EFSA MKGP

Naš pogled

Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

VEČ ...|7. 1. 2025
Govedoreja quo vadis?

Najmanj, kar bi država bila dolžna je, da bi novi (kmetijski) zakoni nastajali transparentno, z veliko meri previdnosti in ob aktivnem sodelovanju kmečke strani. Petdeset (50) odstotni padec števila živinorejskih kmetij, ki smo mu priča v zadnjih treh letih namreč jasno kaže, da lahko aktivistično napisana nova zakonodaja vodi v propad slovenskega kmetijstva. Več boste slišali v #3 podkastu RAST.

Robert Božič

komentar kmetijstvo živali dobrobit EFSA MKGP

Naš pogled

Naš pogled je kolumna, ki jo pišejo sodelavci Radia Ognjišče. Pogled je sicer rezerviran za oči. Kot takšen pozna več perspektiv. Ker je »naš«, se trudimo, da ima pogled na dogodke, ki se dotikajo vseh nas, tudi globino, še več, naša želja je, da se naš pogled sreča z vašim.

Robert Božič

Radio Ognjišče

Priporočamo
|
Aktualno

Globine

VEČ ...|11. 2. 2025
Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Dialog z ateizmom #2 - Etika in morala

V drugi epizodi iz cikla Dialog z ateizmom se je jezuitu p. Damjanu Ristiću v studiu pridružil gost, ateist Simon Rigač, ki je pred časom dal pobudo za tovrstne pogovore. Odprli smo poglavje morale in etike, ki ga današnji družbeni in medijski svet pogosto izkorišča kot vzvod za delitve. V pogovoru smo skušali izpostaviti, da je spoštljiv pogovor tisto, kar si vsi želimo. Eno ključnih vprašanj je, ali lahko človek živi moralno brez Boga? Pogovor je tudi v obliki video podcasta na youtube kanalu Radia Ognjišče. Komentarji dobrodošli, veseli bomo odziva!

Blaž Lesnik

moralaetikaduhovnostateizemsplavdialogreligijavzgoja

Pogovor o

VEČ ...|19. 2. 2025
Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Pravica umrlih do dostojnega pokopa

Na spletni strani vlade smo konec januarja lahko prebrali izjavo ministrice Tanje Fajon, ki se je mudila v Ženevi: »Slovenija je v celoti ali delno uresničila vseh 182 priporočil, z izjemo dveh, ki jih je sprejela v tretjem univerzalnem periodičnem pregledu stanja človekovih pravic.« Pojasnila o tem, za kateri dve priporočili gre, ni bilo ne takrat, ne pozneje, zato smo to skušali odkriti v oddaji »Pogovor o«. Naši gostje so bili akademik dr. Janez Juhant, dr. Helena Jaklitsch in Peter Sušnik, predstavniki nevladnih organizacij, ki si prizadevajo za dostojen pokop žrtev več kot 700 prikritih grobišč po Sloveniji.    

Tone Gorjup

politikaživljenje

Komentar tedna

VEČ ...|21. 2. 2025
Lenart Rihar: Nagnjena sredina

Ravnatelj Rafaelove družbe motri nemirni svet in vlogo Zahoda in nove ameriške politike. Sprašuje se, ali je za nagibanje političnega prostora res kriva levica. Ustavi se tudi pri tem, zakaj se ljudje v nekaterih državah namesto za tradicionalne stranke odločajo za alternative. Naglasi: prva dolžnost resne stranke bi bila odkriti nevarnosti in se jim upreti, ne pa podleči. Ob koncu se sprašuje: ali bo v Evropi prišlo do obrata in če bo, ali bo pravočasen.

Lenart Rihar: Nagnjena sredina

Ravnatelj Rafaelove družbe motri nemirni svet in vlogo Zahoda in nove ameriške politike. Sprašuje se, ali je za nagibanje političnega prostora res kriva levica. Ustavi se tudi pri tem, zakaj se ljudje v nekaterih državah namesto za tradicionalne stranke odločajo za alternative. Naglasi: prva dolžnost resne stranke bi bila odkriti nevarnosti in se jim upreti, ne pa podleči. Ob koncu se sprašuje: ali bo v Evropi prišlo do obrata in če bo, ali bo pravočasen.

Lenart Rihar.

komentarpolitikaEUAmerika

Naš pogled

VEČ ...|25. 2. 2025
Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar

komentardružbamladi

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ...|24. 2. 2025
Gost p. Branko Cestnik

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

Gost p. Branko Cestnik

V oddaji smo p. Brankom Cestnikom govorili med drugim o tem, da se svet nevarno hitro spreminja po nareku močnih; kje je tu glas Cerkve? Mineva tudi 80 let od strahotnega frankolovskega zločina; kaj lahko o tem pove tamkajšnji župnik? Dotaknili pa smo bomo tudi dvoumnih slovenskih protestov v podporo srbskim študentom.

Meta Potočnik

politikadružbaCerkevBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ...|25. 2. 2025
Razstava zgodnjih Tisnikarjevih del, umrla pionirka televizijske režije

Publicist, geolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič, prijatelj pokojnega koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja, je pred časom Kulturnemu društvu Jože Tisnikar doniral nekaj slikarjevih zgodnjih del. Del donacije je skupaj z deli drugih umetnikov na ogled na razstavi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Umrla je režiserka Marija Šeme Baričevič, ki je na nacionalni televiziji utirala pot svojim kolegom in kolegicam, ki so začeli režirati igrane in dokumentarne oddaje ter televizijske filme. Celovečerni prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić je na letošnjem 75. mednarodnem filmskem festivalu Berlinale prejel nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov, za najboljši film v novem tekmovalnem programu Perspektive.

Razstava zgodnjih Tisnikarjevih del, umrla pionirka televizijske režije

Publicist, geolog in zgodovinar Alojzij Pavel Florjančič, prijatelj pokojnega koroškega slikarja Jožeta Tisnikarja, je pred časom Kulturnemu društvu Jože Tisnikar doniral nekaj slikarjevih zgodnjih del. Del donacije je skupaj z deli drugih umetnikov na ogled na razstavi v Knjižnici Ksaverja Meška Slovenj Gradec. Umrla je režiserka Marija Šeme Baričevič, ki je na nacionalni televiziji utirala pot svojim kolegom in kolegicam, ki so začeli režirati igrane in dokumentarne oddaje ter televizijske filme. Celovečerni prvenec Kaj ti je deklica scenaristke in režiserke Urške Djukić je na letošnjem 75. mednarodnem filmskem festivalu Berlinale prejel nagrado fipresci, ki jo podeljuje mednarodno združenje filmskih kritikov, za najboljši film v novem tekmovalnem programu Perspektive.

Marjan Bunič

kulturaliteraturalikovna umetnostglasbagledališčefilm

Naš pogled

VEČ ...|25. 2. 2025
Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar: Ah, poroke

V komentarju se pogovarjam o svojih izkušnjah s porokami, ki sem jih v svojem življenju doživela v izjemno bogatem spektru. Predvsem me zaznamujejo čustvasti trenutki, ki jih ustvarjajo ljudje, ki jih povezujemo z intenzivnimi spomini. Ravno to me je spodbudilo, da delim zgodbo o nedavni poroki, ki me je ponovno vrnila v preteklost in me opomnila na pomembnost skupnosti, v kateri smo odraščali.

Manca Hribar

komentardružbamladi

Spominjamo se

VEČ ...|25. 2. 2025
Spominjamo se dne 25. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 25. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|25. 2. 2025
Flancati

Potrebujemo: 60 dag moke, žličko soli, 2 do 3 rumenjake, žlico in pol sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, vsaj 3 dag ali celo kocko kvasa, toplo mleko, 3 dag masla in 1-2 žlici olja. Kvas s sladkorjem in 2 žlicama toplega mleka raztopimo, dodamo še malo moke. V moko naredimo jamico, vanjo damo rumenjake, ob strani pa sol. To zgnetemo, dodamo vzhajan kvas in počasi prilivamo prijetno toplo, ne vroče mleko. Z roko mesimo. Dodamo še limonino lupino in rum. Na koncu dodamo maščobo. Dobro ga ugnetemo. Testo naj vzhaja do uro in pol. Na pomokanem prtu enakomerno razvaljamo in razrežemo kvadratke za dva dobra prsta ali tri širine, zarežemo tudi vmes. Nato spet vzhajajo 30-40 minut. Na koncu pripravimo maščobo za cvrenje. Preizkus temperature naredimo s koščkom testa, ki ga damo v olje. Če pride do dna in nazaj v štetju en, dva, tri, je temperatura pravšnja. Najprej damo v olje vrhnjo stran, pokrito cvremo 3 minute, nato odkrijemo in obrnemo ter do konca ocvremo. Flancate pobiramo na cedilo ali rešetko. S sladkorjem v prahu jih potresemo šele pred serviranjem. 

Flancati

Potrebujemo: 60 dag moke, žličko soli, 2 do 3 rumenjake, žlico in pol sladkorja, limonino lupino, 2 do 3 žlice ruma, vsaj 3 dag ali celo kocko kvasa, toplo mleko, 3 dag masla in 1-2 žlici olja. Kvas s sladkorjem in 2 žlicama toplega mleka raztopimo, dodamo še malo moke. V moko naredimo jamico, vanjo damo rumenjake, ob strani pa sol. To zgnetemo, dodamo vzhajan kvas in počasi prilivamo prijetno toplo, ne vroče mleko. Z roko mesimo. Dodamo še limonino lupino in rum. Na koncu dodamo maščobo. Dobro ga ugnetemo. Testo naj vzhaja do uro in pol. Na pomokanem prtu enakomerno razvaljamo in razrežemo kvadratke za dva dobra prsta ali tri širine, zarežemo tudi vmes. Nato spet vzhajajo 30-40 minut. Na koncu pripravimo maščobo za cvrenje. Preizkus temperature naredimo s koščkom testa, ki ga damo v olje. Če pride do dna in nazaj v štetju en, dva, tri, je temperatura pravšnja. Najprej damo v olje vrhnjo stran, pokrito cvremo 3 minute, nato odkrijemo in obrnemo ter do konca ocvremo. Flancate pobiramo na cedilo ali rešetko. S sladkorjem v prahu jih potresemo šele pred serviranjem. 

Matjaž Merljak

kuhajmo