Tokratno oddajo smo pripravili z našega kolesarjenja. Z našimi gosti iz vipavskih koncev smo se pogovarjali o glasbi in poslušali pesmi po izboru gostov. Slišali smo pop, narodnozabavno in zborovsko glasbo.
Tokratno oddajo smo pripravili z našega kolesarjenja. Z našimi gosti iz vipavskih koncev smo se pogovarjali o glasbi in poslušali pesmi po izboru gostov. Slišali smo pop, narodnozabavno in zborovsko glasbo.
Tokratno oddajo smo pripravili z našega kolesarjenja. Z našimi gosti iz vipavskih koncev smo se pogovarjali o glasbi in poslušali pesmi po izboru gostov. Slišali smo pop, narodnozabavno in zborovsko glasbo.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.
V Glasbenem medgeneracijskem večeru smo se spet posvetili glasbi iz filmov, ki je zaznamovala različne generacije. Prisluhnite znanim melodijam in zgodbam njihovega nastanka.
Zasedba mojstrsko združuje žanre, glasbenike, pa tudi različne generacije.
Zasedba mojstrsko združuje žanre, glasbenike, pa tudi različne generacije.
Melodije, glasbeni motivi in pesmi, ki so oblikovale tokratno oddajo, so nastale za filme, a so postale prave uspešnice. Prepoznajo jih vse generacije, le da mnoge že ne poznajo več izvora. Tudi zaradi teh zgodb velja prisluhniti oddaji.
Melodije, glasbeni motivi in pesmi, ki so oblikovale tokratno oddajo, so nastale za filme, a so postale prave uspešnice. Prepoznajo jih vse generacije, le da mnoge že ne poznajo več izvora. Tudi zaradi teh zgodb velja prisluhniti oddaji.
Gostili smo generalnega tajnika Slovenske karitas, se pogovarjali o dobrem delu in vabili na dobrodelni koncert.
Gostili smo generalnega tajnika Slovenske karitas, se pogovarjali o dobrem delu in vabili na dobrodelni koncert.
V tokratni oddaji bodo prišli na svoj račun ljubitelji zlatih let slovenske popevke. Edvin Fliser je dolga leta sooblikoval njeno podobo kot pevec in kot avtor ter prejel mnoge nagrade in priznanja. Sodeloval je tudi v zasedbi Pepel in kri ter v mnogih znanih ansamblih. Prisluhnite mu.
V tokratni oddaji bodo prišli na svoj račun ljubitelji zlatih let slovenske popevke. Edvin Fliser je dolga leta sooblikoval njeno podobo kot pevec in kot avtor ter prejel mnoge nagrade in priznanja. Sodeloval je tudi v zasedbi Pepel in kri ter v mnogih znanih ansamblih. Prisluhnite mu.
Ob dvajsetih je dobila prostor izjemna beseda enkratnega Franeta Milčinskega Ježka. Spomnili smo se ga z njegovimi pesmimi in pogledom na življenjsko pot genija, ki je dejal: Komiki ne sedimo med tistimi, ki imajo stanovanje na Parnasu in vikend na Olimpu. Naš prostor je spodaj, ob vznožju, kjer se navadni ljudje sprehajajo skozi nadloge svojih dni.
Ob dvajsetih je dobila prostor izjemna beseda enkratnega Franeta Milčinskega Ježka. Spomnili smo se ga z njegovimi pesmimi in pogledom na življenjsko pot genija, ki je dejal: Komiki ne sedimo med tistimi, ki imajo stanovanje na Parnasu in vikend na Olimpu. Naš prostor je spodaj, ob vznožju, kjer se navadni ljudje sprehajajo skozi nadloge svojih dni.
Tudi tokratni Glasbeni medgeneracijski večer je prav gotovo pritegnil več generacij. V besedi in glasbi smo se namreč posvetili legendarni slovenski skupini Pepel in kri. Spomine sta delila še vedno aktualna člana Vojko Sfiligoj in Meta Močnik.
Oddaja je kombinacija glasbenih novosti, pogovorov z glasbeniki in poseganja v arhiv starejše glasbe preko nekdanje oddaje "ABC zabavne glasbe"
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Kako človek pravzaprav deluje, zakaj nekoga razburi nekaj, kar drugega pusti popolnoma hladnega. Zakaj se nekdo vede tako, nekdo drug pa drugače? Zakaj smo včasih brez razloga slabe volje? To so osnovna psihološka vprašanja. Vprašanja o tem, kako zaznavamo sebe in druge. Za kaj si prizadevamo in česa se bojimo? Kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni? Si zaupamo, ali ne? Kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje? Vse to je psihologija oziroma filozofija, če o teh vprašanjih razmišljamo na splošno. O vsem tem piše psihologinja in terapevtka, Stefanie Stahl, v knjigi z naslovom Kdo smo, ki je izšla pri založbi Učila.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 26. april 2024 ob 05-ih
Že dober mesec si lahko na eni izmed spletnih stani ogledamo kratek film režiserja in scenarista Matjaža Feguša “Nebesa pod Triglavom”. Film odpira nekatera skrita vprašanja, ki jih v slovenski družbi ne želimo odpreti. Umanjkanje sobivanja in medsebojnega spoštovanja je že večkrat v slovenski polpretekli zgodovini vodilo v sistematične kršitve človekovih pravic. Zakaj slovenska družba in njene institucije - seveda z nekaj izjemami - poskušajo pometati pretekle kršitve pod preprogo in zakaj različni deležniki na političnem prizorišču izkoriščajo temne zgodbe za pridobivanje glasov na volitvah?
Komentar je pripravil izredni profesor za pravo človekovih pravic, dr. Jernej Letnar Černič.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Neki človek je po smrti prišel pred nebeška ...
Iz knjige Zgodbe kažejo novo pot, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.