Sveta maša za preganjane kristjane ob 70. obletnici zažiga škofa Antona Vovka iz stolnice svetega Nikolaja v Ljubljani
20. januarja 2022, mineva 70 let od zažiga tedanjega ljubljanskega škofa msgr. Antona Vovka v Novem mestu, ko so ga po naročilu komunistične partije in Uprave državne varnosti (UDV), polili z bencinom ter zažgali. Ob tej priložnosti je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za preganjane kristjane.
20. 1. 2022
Sveta maša za preganjane kristjane ob 70. obletnici zažiga škofa Antona Vovka iz stolnice svetega Nikolaja v Ljubljani
20. januarja 2022, mineva 70 let od zažiga tedanjega ljubljanskega škofa msgr. Antona Vovka v Novem mestu, ko so ga po naročilu komunistične partije in Uprave državne varnosti (UDV), polili z bencinom ter zažgali. Ob tej priložnosti je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za preganjane kristjane.
VEČ ...|20. 1. 2022
Sveta maša za preganjane kristjane ob 70. obletnici zažiga škofa Antona Vovka iz stolnice svetega Nikolaja v Ljubljani
20. januarja 2022, mineva 70 let od zažiga tedanjega ljubljanskega škofa msgr. Antona Vovka v Novem mestu, ko so ga po naročilu komunistične partije in Uprave državne varnosti (UDV), polili z bencinom ter zažgali. Ob tej priložnosti je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za preganjane kristjane.
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 26. 11.
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
Sveta maša
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 26. 11.
Sv. mašo je daroval Marko Rijavec.
VEČ ...|26. 11. 2025
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 25. 11.
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
Sveta maša
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 25. 11.
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je župnijski zbor sv. Urbana iz Godoviča.
VEČ ...|25. 11. 2025
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 24. 11.
Maševal je vikar Alan Tedeško, pela je skupina pevcev iz Idrije.
Sveta maša
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 24. 11.
Maševal je vikar Alan Tedeško, pela je skupina pevcev iz Idrije.
VEČ ...|24. 11. 2025
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini 23. 11.
Na praznično nedeljo Kristusa kralja vesoljstva smo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini. Maševal je župnik Jože Vehovar. Zbor je vodila Tanja Pirš, na orgle je igrala Jelka Belcer.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini 23. 11.
Na praznično nedeljo Kristusa kralja vesoljstva smo neposredno prenašali sveto mašo iz cerkve Svetega križa v Rogaški Slatini. Maševal je župnik Jože Vehovar. Zbor je vodila Tanja Pirš, na orgle je igrala Jelka Belcer.
VEČ ...|23. 11. 2025
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 22. 11.
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pel je združeni pevski zbor župnije Idrija.
Sveta maša
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 22. 11.
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pel je združeni pevski zbor župnije Idrija.
VEČ ...|22. 11. 2025
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 21. 11.
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pela sta Cerkveni mešani in otroški pevski zbor Zavratec.
Sveta maša
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 21. 11.
Maševal je domači župnik Marko Rijavec, pela sta Cerkveni mešani in otroški pevski zbor Zavratec.
VEČ ...|21. 11. 2025
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 20. 11.
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je mešani pevski zbor župnije Spodnja Idrija.
Sveta maša
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 20. 11.
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je mešani pevski zbor župnije Spodnja Idrija.
VEČ ...|20. 11. 2025
Sveta maša
VEČ ... |
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 19. 11.
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je otroški pevski zbor iz Spodnje Idrije.
Sveta maša
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa Delavca in sv. Barbare v Idriji 19. 11.
Maševal je vikar Alan Tedeško, pel je otroški pevski zbor iz Spodnje Idrije.
VEČ ...|19. 11. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Naš pogled
VEČ ... |
Maja Morela Čuk: Barve smrti in barve življenja
Pa sem se ponovno znašla pred prazno stranjo. Pred padcem v nič. Saj je menda bela barva prazna, medtem ko je črna mešanica različnih. Vsaj toliko mi je ostalo od šolskih poskusov kromatografije. Verjetno se mi zato zdi zanimivo, da se ob žalostnih dogodkih ovijemo ravno v mavrico barv ujetih v črno obleko. To navdušenje nad analizo barv me spremlja od srednje šole, ko smo pri pouku slovenščine obravnavali Masko rdeče smrti Edgarja Allana Poeja.
Moja zgodba
VEČ ... |
Konferenca: Slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje - 6
Poslušate lahko še zadnjo, šesto oddajo iz znanstvene konference z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Dr. Matjaž Ambrožič je predstavil jezuita patra ddr. Antona Prešerna, dr. Pavlina Bobič pa duhovnika Franceta Dolinarja, ki ga je poimenovala "plemič kulture, teolog in zgodovinar".
Naš gost
VEČ ... |
Roman Gašperin
Roman Gašperin je zanimiv gospod. Čeprav ga krasi srebro v laseh, iz njegovih oči sijeta zvedavost in tudi nekakšna navihanost. Prav taka, kot jo beremo v štirih, doslej izdanih, knjigah Enci benci na kamenci. Je zbiratelj in avtor omenjenih knjig. V času služenja vojaškega roka so nastajala pisma, ki sta jih z ženo Bredo zbrala in izdala knjigo, resnično ljubezensko zgodbo v pismih, z naslovom Živim od tvojih besed. Začetki življenja so bili skromni, danes zagotovo lahko pove, da živi bogato in polno življenje.
Sol in luč
VEČ ... |
Predstavljamo knjigo: (Ne)dovolj dobra. Avtorja Minea in Dušan Rutar.
Tokrat smo predstavili zanimivo knjiga očeta in hčerke, ki oba delujeta na področju psihologije in sta si v nekem trenutku začela pisati zelo iskrena pisma, ki se dotikajo predvsem vprašanj odraščanja. Psihologinja in psihoterapevtka Julija Pelc je v predgovoru knjige zapisala, da se na teh belih straneh resničnih srečanj razodeva njuna moč povezovanja. Prebrali smo nekaj odlomkov iz uvoda obeh avtorjev, Minee in Dušana Rutarja iz knjige z naslovom Ne-dovolj dobra, ki je izšla pri založbi Didakta
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Katoliška akcija praznuje 60-letnico
V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.
Via positiva
VEČ ... |
Dr. Edvard Kobal: Ljudje smo sami sebi še vedno največji izziv
Dr. Edvard Kobal je doktor kemijskih znanosti, bil je dolgoletni direktor Slovenske znanstvene fundacije-osrednje slovenske ustanove zasebnega prava na področju pospeševanja in promocije znanosti, sedaj pa je predsednik uprave omenjene ustanove. V mednarodnem prostoru je mnogo poznanih in priznanih slovenskih strokovnjakov različnih znanosti, šele v zadnjih treh desetletjih smo postali ponosni na številne raziskovalce, ki so »naši ljudje«, in na njihove projekte. Vedno so ga zanimali ljudje slovenskih korenin, ki raziskujejo v tujini in njihova področja raziskovanj. Zato mu gre velika zasluga, da jih je poiskal, vzdrževal stik z njimi, in njih ter njihovo delo predstavljal slovenski javnosti. To je bila podlaga številnih skupnih projektov in povezav.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ... |
Katoliška akcija praznuje 60-letnico
V Mohorjevi hiši v Celovcu v teh trenutkih poteka praznovanje ob 60-letnici Katoliške akcije. Začelo se je z večernicami in nadaljevalo s predstavitvijo posameznih oddelkov organizacije in s kulturnim sporedom. Igralec Gregor Čušin je pripravil nastop z naslovom: „Upanje umre zadnje … Če sploh“; sodeloval bo še otroški in mladinski zbor iz Bajdiš. Delo Katoliške akcije je pestro in raznoliko. Vsakoletni otroški dan organizira Katoliška otroška mladina, Romanje živega rožnega venca je pomembna in odmevna duhovna ponudba, uspešna je Trikraljevska akcija, ki je znana po vsej Avstriji in ima svoje začetke v dvojezični župniji, kultura spominjanja je tudi težišče dela Katoliške akcije, Katoliška prosveta tedensko pripravlja celo vrsto prireditev po dvojezičnih župnijah. Tu sta še Referat za družine in Katoliška mladina. Pred mesecem dni je bila za predsednico znova izvoljena Ani Boštjančič, ki tej laiški organizaciji predseduje že od leta 2010 naprej.
Kulturni utrinki
VEČ ... |
Koncert APZ sv. Cecilije v Stari Loki
APZ sv. Cecilije pod vodstvom dirigenta Miha Zupanca Kovača bo nastopil na koncertu v nedeljo 30. novembra ob 19h v cerkvi sv. Jurija v Stari Loki. Predstavili bodo skladbe frančiškanskih skladateljev Sattnerja, Ačka, Hribarja in drugih, pa tudi druge bisere sakralne glasbe. Ob tem bo zbor krstno izvedel naročeno delo O salutaris hostia skladatelja Tilna Slakana.
Komentar Družina
VEČ ... |
s. Emanuela Žerdin
Ko se je jasno pokazalo, da bo zakon padel, se nam je kar zasmejalo. Sedaj bo kultura smrti vsaj za nekaj časa utihnila, a to je priložnost, da spet zacveti kultura življenja. Prav kmalu – mogoče že čez leto dni bomo postavljeni pred isti, mogoče malo spremenjen zakon o evtanaziji. Pomembno je, da bomo takrat ne samo govorili, ampak pokazali, kaj smo kot Cerkev naredili.