Sveta maša
    Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Sveta maša
    
    Sveto mašo je ob ljudskem petju daroval župnik Marko Rijavec.
Sveta maša
    Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
    
    Maševal je dr. Alan Tedeško, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
    Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
    
    Maševal je župnik Marko Rijavec, s petjem pa je sodeloval župnijski mešani pevski zbor, ki ga vodi Elizabeta Lampe.
Sveta maša
    Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
    
    Maševal je p. Christian Gostečnik, pel Boštjan Udovič, orglal pa Tine Likovič.
Sveta maša
    Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
    
    Maševal je p. Pepi Lebreht, pel Boštjan Udovič, na orgle je igral Tine Likovič.
Sveta maša
    Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Sveta maša
    
    Sv. mašo je daroval p. Janez Papa, pel pa je zbor MPP.
Sveta maša
    Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
    
    Maševal je p. Edvard Kovač, pel p. Vid Lisjak, orgle Anja Žižek.
Sveta maša
    Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Sveta maša
    
    Maševal je p. Janez Papa, pela Ema Judita Kolšek, orglala pa Polona Gantar.
Pogovor o
	    
	    V oddaji Pogovor o smo predstavili pokojninsko reformo. Predlog je septembra sprejel državni zbor, podporo mu je odrekel le en poslanec, nekaj se jih je vzdržalo. Nasprotniki, zbrani okoli takoimenovane Delavske koalicije, zbirajo referendumske podpise. Zakon nam je predstavil eden najboljših poznavalcev področja, ki je doslej sodeloval v mnogih pogajanjih, direktor pokojninske blagajne Marijan Papež.
Slovencem po svetu in domovini
	    
	    Brazilska konferenca Svetovnega slovenskega kongresa je skupaj z Zvezo Slovencev v Braziliji v okviru rednih spletnih srečanj pripravila odmevno predavanje prof. dr. Valdeirja Vidrika z naslovom Življenje in delo slovenskih izseljencev na kavnih plantažah ob koncu 19. stoletja. Zanimanje za zgodovino slovenskega izseljenstva v Braziliji je bilo veliko. Prof. Vidrik, katerega predniki so v Brazilijo prispeli konec 19. stoletja, je v svoji raziskavi predstavil zahtevne življenjske razmere slovenskih priseljencev, ki so se v Braziliji znašli le nekaj let po odpravi suženjstva. Poudaril je, da so številne nekdanje sužnje na plantažah nadomestili izseljenci iz Evrope – med njimi tudi Slovenci – ki so se soočali z napornim delom, skromnimi pogoji in zahtevno prilagoditvijo na novo okolje, tudi nasiljem in zlorabami. Kljub težkim razmeram pa so se slovenski priseljenci izkazali z vztrajnostjo, delavnostjo in močnim občutkom skupnosti, kar jim je omogočilo, da so si sčasoma ustvarili trdnejše temelje in prispevali k razvoju brazilske družbe.
Komentar tedna
	    
	    Za mnoge so prvi novembrski dnevi mučni. Tekati od pokopališča do pokopališča. Krasiti grobove in prižigati sveče. Včasih celo tekmovati v tem. »Upira se mi vse to,« mi je svoje občutje strnil mlad fant. Popolnoma ga razumem in mislim, da bi na njegovem mestu tudi jaz podobno mislil. Kako tesnobo je za človeka brez vere hiteti od groba do groba! Prav v času, ko nas tudi narava spominja na minljivost, ko so dnevi vse krajši in je teme vse več, prihaja k nam odrešenjsko sporočilo. Zato so za res vernega človeka ti dnevi polni spominov, opominov, upanja in molitve.
Komentar je pripravil odgovorni urednik revije Ognjišče, mag. Božo Rustja.
Naš pogled
	    
	    Komentar ob tragičnemu dogodku v Novem mestu opozarja na dolgotrajno nereševanje težav v romskih naseljih, kjer trenutne politične in varnostne rešitve ne delujejo. Poudarja pomen skupnosti, ki mora biti slišana, ter izpostavlja besede diakona, terapevta in romarja upanja Matica Vidica o nujnosti učinkovitega pravnega sistema, pravične socialne politike in večjih pooblastil policije. Gre za pokroviteljski odnos politike do ljudi, ki živijo v strahu. Tu se primerjava z drugo aktualno tematiko - z upravljanjem z divjimi zvermi, kjer odločitve sprejemajo tisti, ki posledic ne občutijo, poraja sama po sebi.
Naš gost
	    
	    Zlatomašnik Miro Šlibar kot duhovnik že petdeset let črpa iz novomašnega gesla: »Njim, ki Boga ljubijo, vse pripomore k dobremu.« (Rim, 8, 28). Je častni kaplan bazilike v Lurdu in član kapitlja lurških kaplanov, svojo duhovniško pot je začel v Sodražici, nadaljeval kot kaplan v Šentjerneju in Zagorju ob Savi. Iz mnogih služb, ki gradijo mozaik njegovega poslanstva, je gotovo najbolj odmevno vodenje bolniške župnije v Ljubljani. Danes je hišni duhovnik v samostanu Marijinih sester na Dobrovi. Vsa leta je srčno predan delu z bolniki in skrbi za bolniško pastoralo. Morda ste se z njegovim krepkim korakom srečali na Kredarici, kjer je od leta 2019 odgovoren za svete maše. Mnogi bi ga prepoznali tudi po glasu, saj je zvesti sodelavec »Radijskih katehez za bolnike« na Radiu Ognjišče. Prisluhnite duhovniku, ki po različnih poteh pričuje za življenje.
Svetovalnica
	    
	    Posvetili smo se eni od bolj zahtevnih življenjskih preizkušenj – skrbi za bližnjega z demenco. Z nami je bila delovna terapevtka Sara Črepinšek, ki je pojasnila, kako lahko svojci s preprostimi, a premišljenimi koraki ustvarijo varno in prilagodljivo okolje, ki osebi z demenco pomaga ohranjati občutek varnosti, dostojanstva in samostojnosti. Dotaknili se bomo tudi komunikacije – kako se pogovarjati z osebo z demenco, kako prilagoditi ton, besede in način izražanja? Zakaj je rutina pomembna? In kako lahko svojci poskrbijo tudi zase, da ne izgorijo?
Duhovna misel
	    
	    Blagajnik je vestno skrbel za blagajno, v kateri so bili bankovci različne vrednosti. Nekateri so bili še novi, drugi stari, nekateri raztrgani, drugi ...
Iz knjige Zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.