Mozaična oddaja s področja slepih in slabovidnih

Poleg nekaterih rednih rubrik ste v oddaji “Luč v temi” lahko slišali prispevek o svetovnem dnevu brajice ter besedni opis slovenske smreke, ki krasi trg sv. Petra v Vatikanu. Predstavili smo vam tudi koledar za slabovidne, dostopen vsem, ki imate težave z vidom.  

10. 1. 2021
Mozaična oddaja s področja slepih in slabovidnih

Poleg nekaterih rednih rubrik ste v oddaji “Luč v temi” lahko slišali prispevek o svetovnem dnevu brajice ter besedni opis slovenske smreke, ki krasi trg sv. Petra v Vatikanu. Predstavili smo vam tudi koledar za slabovidne, dostopen vsem, ki imate težave z vidom.  

Sonja Pungertnik

VEČ ...|10. 1. 2021
Mozaična oddaja s področja slepih in slabovidnih

Poleg nekaterih rednih rubrik ste v oddaji “Luč v temi” lahko slišali prispevek o svetovnem dnevu brajice ter besedni opis slovenske smreke, ki krasi trg sv. Petra v Vatikanu. Predstavili smo vam tudi koledar za slabovidne, dostopen vsem, ki imate težave z vidom.  

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

VEČ ...|8. 2. 2026
25 let programa Mreža spremljevalcev in obisk Kinodvora

Ob slovenskem kulturnem prazniku smo obiskali ljubljanski Kinodvor in se pogovarjali z ustvarjalci in ponudniki filmov, prilagojenih za slepe in slabovidne. V studiu pa smo gostili tiste, ki skrbijo za to, da pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije že 25 let uspešno deluje program Mreža spremljevalcev za preprečevanje socialne izključenosti slepih in slabovidnih

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

VEČ ...|11. 1. 2026
Razvoj pismenosti slepih in literarno ustvarjanje Majde Slavinec

4. januarja smo obeležili svetovni dan brajice. Razvoju te pisave, ki je slepim omogočila pismenost in jim odprla vrata do izobraževanja, smo posvetili prvi del oddaje. Gostili smo avtorja knjige Dotik besed Dušana Brešarja Mlakarja.  V drugem delu pa smo spoznali avtorico knjižnega dela Mavrica mojih dni Majdo Slavinec.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

VEČ ...|14. 12. 2025
Mozaična oddaja

V oddaji Luč v temi tokrat o projektu Britanskega veleposlaništva »mladi zagovornik invalidov«, o izdani monografiji Ilustriranje nevidnega, o dosežkih slepih in slabovidnih športnikov v letu 2025 in še kaj.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

VEČ ...|9. 11. 2025
Gledališče, glasba in film

Tokratna oddaja je bila kulturno obarvana, saj prinaša prispevke s področja gledališča, glasbe in filma. Slišali ste tudi poslanico ob mednarodnem dnevu invalidov in poročilo s posveta o zaposlovanju slepih in slabovidnih.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

družbaslepi in slabovidnikultura

Luč v temi

Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

VEČ ...|12. 10. 2025
Kulturna dediščina slepih in slabovidnih

Kulturna dediščina je glas preteklosti, ki nam šepeta modrost naših prednikov. V zgodovinsko obarvani oddaji smo se pogovarjali s člani komisije za muzejsko dejavnost, ki deluje pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije. Njihov namen je zbrati, ohraniti in dati širši javnosti na vpogled zapuščino, ki priča o razvoju možnosti za izobraževanje, zaposlovanje, delo in drugo udejstvovanje slepih in slabovidnih. V ta namen so pripravili muzejsko razstavo z naslovom Od točkopisa do Ebralca in zbirko pričevanj, ki jim lahko prisluhnemo na spletu. Z nami so bili: Stane Padežnik, Viktor Vertačnik in Antun Smerdel. 

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidnikultura

Luč v temi

VEČ ... |
Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

VEČ ...|14. 9. 2025
Mozaična oddaja

Tokratna oddaja je prinesla prispevke o začetku šolskega leta v centru Iris, 16. zahvalnem dnevu slepih in slabovidnih, rehabilitacijskem seminarju Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Maribor ter o pomenu brajice – pisave slepih - ki je končno le vpisana v seznam zaščitene kulturne dediščine.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

VEČ ...|10. 8. 2025
Spletni portal SliKom

Tokrat smo predstavili neformalno skupino slepih in slabovidnih prostovoljcev iz področij, kjer se govorijo nekateri južnoslovanski jeziki. Skupina se združuje z namenom medsebojne podpore in pomoči. S tem namenom so ustanovili spletni portal SliKom, v okviru katerega potekajo različne aktivnosti. Z nami bosta Gradimir Kragić in Nina Zavašnik Hofer.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidni

Luč v temi

VEČ ... |
Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

družbaslepi in slabovidniglasba

Luč v temi

Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

VEČ ...|13. 7. 2025
Glasbenik Franc Žerdoner

Šaleški fantje, Franc Žerdoner s prijatelji, oktet Luis Braille, to je le nekaj zasedb, s katerimi je na svoji bogati glasbeni poti sodeloval harmonikar, pevec in skladatelj Franc Žerdoner. Franc pa ni le dober glasbenik, ampak tudi zanimiv sogovornik.

Sonja Pungertnik

družbaslepi in slabovidniglasba

Luč v temi

Luč v temi

Oddaja o življenju slepih in slabovidnih

»Luč v temi« je oddaja, ki prinaša zanimivosti s področja življenja in dela slepih in slabovidnih ter odgovarja na izzive vključevanja oseb z okvaro vida v družbo. Radio Ognjišče jo je vključil v svoj program praktično že na samem začetku svojega delovanja. Gre za edino redno tovrstno oddajo v slovenskem prostoru. Oddaja je v prvi vrsti namenjena ozaveščanju širše javnosti ter razbijanju predsodkov in stereotipov o ljudeh z okvaro vida, je pa tudi pomemben vir informiranja znotraj populacije slepih in slabovidnih. Njena dodana vrednost je gotovo v tem, da jo ureja in vodi Sonja Pungertnik, ki tudi sama živi življenje brez vida.

Sonja Pungertnik

Sonja Pungertnik

Priporočamo
|
Aktualno

Za življenje

VEČ ... |
Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Kaj je kultura srca?

Gosta oddaje Za življenje sta bila zakonca Perko, dr. Verena in dr. Andrej. Tema pa KULTURA. Kako jo živeti v medsebojnih odnosih, kako gojiti sočutje in strpnost? Kako gojiti izročilo, vse, kar smo prejeli od naših prednikov? Kako ravnamo z jezikom, z našo ljubo slovenščino?

Mateja Subotičanec

vzgojakultura

Globine

VEČ ... |
Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Korenine vere #2: Geneza ali V začetku

Stavek, s katerim se začenja prva knjiga Stare zaveze, poznamo: »V začetku je Bog ustvaril nebo in zemljo«. Kaj pa Géneza (s hebrejsko besedo Beréšit, ki označuje začetek) pove v nadaljevanju o odnosu Bog – človek? Kako je nastajala, kakšno vlogo imajo dolgi rodovniki in kako si razlagati visoko starost očakov – Metuzalem je umrl v starosti 969 let? Prisluhnite 2. oddaji v ciklu s škofom dr. Jurijem Bizjakom, v katerem raziskujemo Staro zavezo - tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče!

Blaž Lesnik

sveto pismostara zaveza1. Mojzesova knjigaGenezaduhovnost

Zgodbe za otroke

VEČ ... |
Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Ribolov

Na obrežju Genezareškega jezera čaka množica ljudi, da bi videla Jezusa in z njim govorila. On pa se odloči, da jo nagovori kar iz čolna, potem pa z Andrejem in Petrom odrine na globoko, loviti ribe sredi dneva! Kaj takega! Prisluhnite zgodbi, ki je povzeta iz Evangelija po Luku 5. 

Nika Mandelj

Svetovalnica

VEČ ... |
Zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan?

Spregovorili smo o branju in razlogih, zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan. Številne raziskave kažejo, da je branje zelo pomembno za zdrav in uspešen razvoj otrok in mladih, zelo koristno pa je tudi za odrasle. A v našem vsakdanjiku smo obkroženi z digitalnimi podobami, všečki in kratkimi sporočili. Z nami je bila Alenka Štrukelj iz Andragoškega centra Slovenije.

Zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan?

Spregovorili smo o branju in razlogih, zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan. Številne raziskave kažejo, da je branje zelo pomembno za zdrav in uspešen razvoj otrok in mladih, zelo koristno pa je tudi za odrasle. A v našem vsakdanjiku smo obkroženi z digitalnimi podobami, všečki in kratkimi sporočili. Z nami je bila Alenka Štrukelj iz Andragoškega centra Slovenije.

Radio Ognjišče

svetovanjebranjebralna kulturamladinacionalni dan branja

Naš pogled

VEČ ... |
Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Imate radi življenje?

Februar ima več močnih in pomenljivih poudarkov. Pred dnevi smo obeležili dan solidarnosti, socialne pravičnosti, dober teden pred njim je bil svetovni dan bolnikov, pred nami pa je zadnji februarski dan, sobota, ko bo dan redkih bolezni. Ker ni prestopno leto, ga obeležujemo že 28-tega februarja, dan prej kot običajno. A to ni bistveno, važnejše je sporočilo. Ni omejeno, vsaj ne bi smelo biti, zgolj na en izpostavljen ali izbran dan v letu, ampak naj bi bilo vseprisotno, ker je to sporočilo življenja.

Sporočilo veselja do biti tu in zdaj, v vsem, kar smo in kjer smo, v razmerah, v katerih smo se znašli, ali še bolje, smo jih soustvarili. Kar je vedno izziv, posebej, če nam trenutno ni dobro ali nam razmere niso všeč ali smo v preizkušnji.

Pa vendar, tu smo, najprej sami s seboj, z ljudmi, ki nas obkrožajo in s katerimi sooblikujemo drug drugemu »sopotja«. Marsikaj lahko spremenimo, kar je v naši domeni, nikoli pa ne moremo preurejati vsega, kar ni po naših merah.

Navdihnilo me je srečanje z Iztokom, ki vse od rojstva živi z redko živčno-mišično boleznijo. Odkar pomni, pravi, se mora prilagajati. Pravila redko postavlja sam, si pa izbira načine, kako se čim bolje znajti v danih okoliščinah. Ne ve, kako je samostojno hoditi. Pa še marsikaj - nam vsakdanjega in tako mimogrede, zanj pomeni nujno pripravo in pomoč drugega. Je zaradi tega otožen? Brez upanja? Prav nasprotno. Prekipeva od notranjega žara in radosti. Živi rad.

»Res rad živim,« je ponovil Iztok med snemanjem. Mimogrede; pogovoru lahko prisluhnete ta četrtek popoldne.

Njegovi besedi, rad živim, sta mi v močan opomin. »Prevprašujeta« me po mojem veselju in radosti bivanja. Tudi, ko ne gre, kot bi si želela, ali upam, da bo. Še posebej takrat. Zakaj tako hitro odrinemo lepo in polno dobrega na stran, ko kaj ne uspe ali nismo povsem razumljeni?

Strokovnjaki trdijo, da gre za vsesplošno krizo obstoja. Če se navzamemo ciničnosti, pretiranih kritik, negodovanja, pritoževanja, omalovaževanja dejanj, idej ali celo soljudi, smo na tankem ledu, da nam spodrsne, nas spodnese, če že ne vzame trdnosti in pademo - kot smo dolgi in široki - čez drsališče življenja.

Padla sem, gotovo bom še velikokrat, upam le, da sem se iz preteklih izkušenj naučila vsaj to, da ne grem brezglavo na led. Oziroma v življenje. Učim se prepoznavanja slabih zametkov in se jim bolj ali manj uspešno ognem. Varno in v svojem ritmu, tudi v svoji naravnanosti, celo radosti, v zaupanju v življenje in »vsepresežno« dobro, grem naprej. Je pa to zavesta odločitev, da bom vztrajala na strani dobrega, ki ni sprejeta le vsak dan na novo, ampak mora biti spisana nekje za očmi, pred sleherno mislijo, ki se mi utrne. Kot molitev, morda. Takšna zavestna odločitev, da bom verjela življenju, je kot sito, ki lovi nečimrnosti in vse tisto, kar spodnaša prijetne stike. To sito zaupanja in radosti bivanja tudi lovi vse tisto, kar ni moje, in precedi v zame jasnejšo sliko, da zmorem naprej, v življenje, še bliže ljudem in sebi.

Ker živim zelo rada. Hvala Iztok, da sem obnovila to zavezo, tudi ob vašem zgledu, ki ima veliko večje prepreke. Pred devetimi leti mi je življenje skoraj že spolzelo, pa sem se ga oklenila in od takrat naprej upam, da bom čim manjkrat klonila v mislih, besedah ali dejanjih, ki življenju jemljejo vrednost. Živim rada in zdaj, ko se s pomladjo življenje še bohotneje kaže, želim da bi ga začutili v polnosti. Ne jemljimo si ga, dajajmo si ga. Dajemo si ga vsakič, ko se drug drugega razveselimo, se podpremo, ko se zanimamo drug za drugega in ko govorimo jezik Ljubezni. Naj apostol Matija, ki danes led razbija, razbije zaledenelosti src.

Ker življenje ni samoumevno, nam je dano, je izbran dar (samo) za nas. Življenje preizkušenih nas lahko močno nagovori, da tudi mi svojega ne spustimo zlahka iz rok.

Nataša Ličen

komentar

Spoznanje več, predsodek manj

VEČ ... |
Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Gost p. Branko Cestnik

Gost tokratne oddaje »Spoznanje več, predsodek manj« je bil urednik, pisatelj, duhovnik klaretinec p. Branko Cestnik. Tudi tokrat smo začeli z dobro novico in nato komentirali aktualno življenje v Cerkvi in družbi. Vabljeni k poslušanju na Radiu Ognjišče ob 17. uri in ogledu na Planet TV po večerni oddaji Planet 18. 

Radio Ognjišče

politikaspoznanje več predsodek manjBranko Cestnik

Kulturni utrinki

VEČ ... |
ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

ZVKDS v novih prostorih, iščejo dela Franceta Podrekarja in folklora v Ljubljani.

Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije je del svojih služb preselil v Gruberjevo palačo. V Narodni galeriji pripravljajo pregledno razstavo ilustratorja Franceta Podrekarja in iščejo njegova originalna dela. V Centru kulture Španski borci bo 2. in 3. marca potekal osrednji ljubljanski folklorni dogodek leta.

Jože Bartolj

kulturaGrubarjeva palačaZVKDSFrance PodrekarŠpanski borciLjubljanska ringarajaMaroltovo srečanjeNapev odsev

Spominjamo se

VEČ ... |
Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 26. 2.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ... |
Učenje metod in orodij v pomoč ob močnem stresu

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik

Učenje metod in orodij v pomoč ob močnem stresu

V Sloveniji deluje holistični center Karnion, v katerem na inovativne načine trenirajo in pomagajo pridobiti znanje tujih jezikov ter učijo, kako se lahko z različnimi orodji opolnomočimo ob prevelikem stresu. Pogovarjali smo se z Rozi Bernik

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Svetovalnica

VEČ ... |
Zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan?

Spregovorili smo o branju in razlogih, zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan. Številne raziskave kažejo, da je branje zelo pomembno za zdrav in uspešen razvoj otrok in mladih, zelo koristno pa je tudi za odrasle. A v našem vsakdanjiku smo obkroženi z digitalnimi podobami, všečki in kratkimi sporočili. Z nami je bila Alenka Štrukelj iz Andragoškega centra Slovenije.

Zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan?

Spregovorili smo o branju in razlogih, zakaj brati (vsaj) 10 minut na dan. Številne raziskave kažejo, da je branje zelo pomembno za zdrav in uspešen razvoj otrok in mladih, zelo koristno pa je tudi za odrasle. A v našem vsakdanjiku smo obkroženi z digitalnimi podobami, všečki in kratkimi sporočili. Z nami je bila Alenka Štrukelj iz Andragoškega centra Slovenije.

Radio Ognjišče

svetovanjebranjebralna kulturamladinacionalni dan branja