S Sobotno iskrico ste tokrat naši mladi poslušalci lahko odšli v deželico Netunetam. Grajski norček Ferdinand nam je predstavil nekaj zanimivih zgodb iz netunetamskega gradu, svoje prijatelje in pesmi, ki jim krajšajo čas.
otroci mladi glasba duhovnost Netunetam Damjan Perme radijska igra
S Sobotno iskrico ste tokrat naši mladi poslušalci lahko odšli v deželico Netunetam. Grajski norček Ferdinand nam je predstavil nekaj zanimivih zgodb iz netunetamskega gradu, svoje prijatelje in pesmi, ki jim krajšajo čas.
S Sobotno iskrico ste tokrat naši mladi poslušalci lahko odšli v deželico Netunetam. Grajski norček Ferdinand nam je predstavil nekaj zanimivih zgodb iz netunetamskega gradu, svoje prijatelje in pesmi, ki jim krajšajo čas.
otrocimladiglasbaduhovnostNetunetamDamjan Permeradijska igra
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Z urednico Mavrice Melito Košir smo obiskali italijansko Bologno in predstavili največji sejem knjig za otroke na svetu. Slišali smo zgodbo o revnem mlinarju in si s pravim odgovorom na uganko prislužili knjižno nagrado.
Sobotna iskrica je povabila mlade pevce na poletno druženje, pevske vaje in koncerte. Skladatelj in dirigent prof. Damijan Močnik je predstavil letošnji Slovenski otroški zbor. Slišali ste, kako zanimiv teden se obeta za mlade pevce, kako je s prijavami in kdo letos prihaja v goste.
Sobotna iskrica je povabila mlade pevce na poletno druženje, pevske vaje in koncerte. Skladatelj in dirigent prof. Damijan Močnik je predstavil letošnji Slovenski otroški zbor. Slišali ste, kako zanimiv teden se obeta za mlade pevce, kako je s prijavami in kdo letos prihaja v goste.
Pred belo nedeljo smo se veselili odmeva Aleluje, gostili pa tudi “aligatorja” Urbana in Jerneja, ki sta povabila otroke na Mavrične počitnice. Društvo prijateljev otrok Mavrica namreč tudi letos pripravlja tri tedne počitnic v Portorožu.
Pred belo nedeljo smo se veselili odmeva Aleluje, gostili pa tudi “aligatorja” Urbana in Jerneja, ki sta povabila otroke na Mavrične počitnice. Društvo prijateljev otrok Mavrica namreč tudi letos pripravlja tri tedne počitnic v Portorožu.
Sobotna iskrica je skušala biti prijazen sopotnik pri pripravi dobrot za košaro, ki jo ponesete k blagoslovu. Spregovorila je o simboliki velikonočnega žegna, postala ob Božjem grobu, predstavila pesem gibanja Emanuel in zgodbo Eve Markovič, v kateri živi velikonočno veselje.
Sobotna iskrica je skušala biti prijazen sopotnik pri pripravi dobrot za košaro, ki jo ponesete k blagoslovu. Spregovorila je o simboliki velikonočnega žegna, postala ob Božjem grobu, predstavila pesem gibanja Emanuel in zgodbo Eve Markovič, v kateri živi velikonočno veselje.
V Sobotni iskrici je odmevala hvaležnost mamam. Pred Marijinim praznikom smo se skušali tudi pripraviti na skrivnosti velikega tedna, pred katerim smo bili. Križev pot za otroke je požgečkal našo vest in prebujal pričakovanje velike noči.
V Sobotni iskrici je odmevala hvaležnost mamam. Pred Marijinim praznikom smo se skušali tudi pripraviti na skrivnosti velikega tedna, pred katerim smo bili. Križev pot za otroke je požgečkal našo vest in prebujal pričakovanje velike noči.
Po tednu katoliškega šolstva smo se sprehodili po hodnikih Vrtca in Osnovne šole montessori v Mariboru, ki delujeta pod okriljem tamkajšnjega Zavoda Antona Martina Slomška. Slišali smo zabavne, zanimive, iskrive, predvsem pa iskrene pogovore z najmlajšimi, učenci prve ter tretje triade.
Po tednu katoliškega šolstva smo se sprehodili po hodnikih Vrtca in Osnovne šole montessori v Mariboru, ki delujeta pod okriljem tamkajšnjega Zavoda Antona Martina Slomška. Slišali smo zabavne, zanimive, iskrive, predvsem pa iskrene pogovore z najmlajšimi, učenci prve ter tretje triade.
V Sobotni iskrici ste slišali odmev našega obiska v vrtcu Dobrega pastirja in na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Pred tednom katoliškega šolstva smo ujeli utrip med našimi najmlajšimi, nekaj njihovih pevskih in igralskih sposobnosti, pa tudi športne aktivnosti, ročne spretnosti, umske izzive in duhovno plat.
V Sobotni iskrici ste slišali odmev našega obiska v vrtcu Dobrega pastirja in na Osnovni šoli Alojzija Šuštarja. Pred tednom katoliškega šolstva smo ujeli utrip med našimi najmlajšimi, nekaj njihovih pevskih in igralskih sposobnosti, pa tudi športne aktivnosti, ročne spretnosti, umske izzive in duhovno plat.
Sobotna iskrica je z Mavrico in urednico revije Melito Košir prinesla pogled v postni mesec, ki nas bo čisto ob svojem koncu pripeljal do našega največji praznika. Kako post obogatiti s prijaznostjo, kje imamo v tem prvem pomladnem mesecu priložnost za dobra dela? Tudi dobro sobotno zgodbo smo vključili v oddajo.
Sobotna iskrica je z Mavrico in urednico revije Melito Košir prinesla pogled v postni mesec, ki nas bo čisto ob svojem koncu pripeljal do našega največji praznika. Kako post obogatiti s prijaznostjo, kje imamo v tem prvem pomladnem mesecu priložnost za dobra dela? Tudi dobro sobotno zgodbo smo vključili v oddajo.
Otroška oddaja skuša risati nasmeh sobotnim dopoldnevom. Vsebino narekujejo letni časi, obdobja cerkvenega leta, prazniki, glasbeniki, različni gostje in najmlajši poslušalci. Oddaja redno sodeluje z revijo Mavrica in prisega na lepe zgodbe, nova spoznanja in dobro voljo!
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Evropsko sodišče za človekove pravice je 9. aprila izreklo prelomno sodbo, v kateri je Švico obtožilo pomanjkljivega ukrepanja proti podnebnim spremembam. Kaj to dejansko pomeni tudi za kmetijstvo je povedal prof. dr. Jernej Letnar Černič. V oddaji pa smo se ustavili tudi ob prehodu hladne fronte in s tem povezanim nastankom pozebe v nekaterih krajih.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Slišali ste 27. del radijskega romana Dragulj v pesku Tesse Afshar, ki je izšla pri založbi Družina. Rahabi in njeni družini končno postavijo šotor v taboru med Hebrejci, dobijo pa tudi prve prijatelje!
Ko boš prišla na Bled - Jelka Cvetežar, Una Lacrima Sul Viso - Bobby Solo, Is this the way to Amarillo - Tony Christie, Moje orglice – Janko Ropret, Fremde in der Nacht – Peter Beil, Woman in love – Barbra Streisand, Zaljubljena - Ditka Haberl, Lola - Pro arte, Save yoru love - Renee and Renato, Ljubi me spomladi - Jožica Svete in Peter Ambrož, Le Moribond - Jacques Brel, The Longest Time - Billy Joel, Gondola, gondola - Sergio Bruni, Sara - Bob Dylan ...
Dr. Žiga Zaplotnik je asistent na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki dela kot raziskovalec na Evropskem centru za srednjeročne vremenske napovedi (ECMWF) v Bonnu, kjer se ukvarjajo z napovedjo vremena, po novem pa tudi z razvojem računalniškega modeliranja vremenskih in podnebnih vzorcev, ki bodo v prihodnje – tako vsaj upajo, poskušali odgovoriti na pogostost in intenzivnost ekstremnih vremenskih pojavov. Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema. Zakaj prihaja do takšnih vremenskih odklonov in kako lahko ukrepamo s svojimi drugačnimi življenjskimi izbirami?, je bilo osrednje vprašanje pogovora.
Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga obeležujemo dvaindvajsetega aprila, smo k pogovoru za poljudnejšo razlago podnebnih sprememb povabili vse bolj prepoznavnega in priznanega meteorologa, ki pri svojem profesionalnem delu združuje med drugimi tudi znanja fizike, matematike, tudi kemije, v prepletu z meteorologijo.
Posledice podnebnih sprememb so že dobro vidne, vplivajo na naš vsakdan, in posledično se vedno večje število ljudi zaveda obsežnosti problema.
Podnebne spremembe so eden večjih problemov, s katerim se sooča človeštvo, in je natančnost podajanja informacij s strani strokovnjakov izjemno pomembna za spodbujanje zaupanja v javnosti do omenjenega problema.«
Zgodovina fizike podnebnih sprememb sega v leto 1856.
»Družba je napredovala do te mere, da omogoča deležu ljudi ukvarjanje z raziskovanjem, z znanostjo, z odkrivanjem novega in razumevanjem obstoječega. Ta privilegij uživam tudi sam, poklicno se ukvarjam s področjem vremena, podnebja, napovedovanja vremena in razvoja klime, kar mi omogoča pregled nad literaturo, članki, to vsebino tako lahko predajam naprej med javnost.«
Fizikalno napovedljiva dejstva o spremembi podnebja niso novost, vse se je praktično vedelo že dvajset, trideset let nazaj.
Vzorce mikroplastike najdemo v sloju tal širom sveta, se bo o nas govorilo kot o plastični družbi?
»Mikroplastiko najdemo tako v kopenskih kot ledeniških vzorcih, ta bo zaznamovala dobo, ki se ji reče antropocen. Lahko se bo govorilo o nas kot o plastični družbi, lahko se bo govorilo tudi o fosilni družbi, kajti odtis ogljikovega dioksida v ledenih vrtinah oziroma v kopenskem ledu - ki bo seveda obstal in prešel to naše obdobje ogrevanja, bo za vedno pričal o naših aktivnostih.!«
Od kod teorije zarot?
»Če se odmaknemo od študij klime in se posvetimo bolj študijam vedenjskih vzorcev ljudi, slednje kažejo, da je precej lažje sprejeti poenostavljene, prikupne razlage pojavov, kot pa znanstveno kompleksne razlage, ki terjajo ogromno predznanja, zelo dobro matematično in fizikalno pismenost, poznavanje osnovnih konceptov, s katerimi potem sploh lahko razumemo naprej omenjene posledice. Precej lažje je seveda verjeti poenostavljeni razlagi, kar je praktično princip vseh teorij zarot. Če se vrnemo na osnovne dokaze podnebnih sprememb, obstaja nekaj neizpodbitnih fizikalnih dokazov, zakaj se podnebne spremembe dogajajo in zakaj smo zanje trenutno krivi izključno ljudje.«
Resnica ni vedno prijetna, včasih je znanstveno dejstvo tudi neljubo.
»Naša velika prednost pred preteklimi civilizacijami, ki so (že)propadle, je v orodjih, ki nam dajejo vpogled v prihodnost, izkoristimo jo. Po drugi strani pa je seveda tudi naše znanje o klimatskih sistemih omejeno. Ne vemo vsega, zato se tudi znanstveni razvoj še dogaja. Ne vemo kakšen bo nadalni potek emisij, to je odvisno od naših družbenih pogodb, od družbenega konsenza - po kakšni poti bomo stopali, pa tudi od – se bom posul s pepelom, neznanja o našem klimatskem sistemu. To neznanje sugerira negotovost, zaradi katere moramo (hitro)zmanjšati emisije toplogrednih plinov.«
Naša doba, v kateri se je razvila človeška civilizacija, je temeljila na dvanajst tisoč letih stabilne klime, zdaj smo to destabilizirali.
Kaj lahko naredimo?
»Ja, glavna stvar je vse napore vložiti v zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, omejiti dvig povprečne globalne temperature na dva cela nič stopinj Celzija kot skrajno mero, kar bo preprečilo, da se (skoraj zagotovo) v klimatskem sistemu izognemo izvedbi množice negativnih podnebnih povratnih zank, ki bi ogrevanje oz. nadaljevanje podnebnih sprememb še podaljšalo.
Napredek v resnem obravnavanju podnebnih spremembe je, tudi podpora javnosti je vse višja, ljudje se zavedamo svojega vpliva s škodljivimi posegi in načinom življenja, koliko smo pripravljeni dejavno in čim prej ukrepati, pa je drugo vprašanje. Toda, imamo dolg. Odplačevanje je lahko boleče, kajti dolgo smo emisije jemali na kredit, ki ga velik del prebivalstva, roko na srce, ne bo odplačeval, ampak ga bodo namesto nas naši zanamci. Je to pošteno? Mislim, da ne. Toda obstaja upanje in tehnološke rešitve so del tega upanja, da lahko uspemo zmanjšati emisije toplogrednih plinov, tudi brez večjih sistemskih sprememb v kakovosti bivanja.
S pogostim letenjem povzročamo izjemen ogljični odtis. Emisije teh sektorjev so izredno pomembne, emisije bomo na nivoju posameznikov zmanjšali tudi s prehodom iz hrane pretežno živalskega na hrano pretežno rastlinskega izvora.
Imamo sektorje, ki zahtevajo spremembe tudi na naši strani, kot so sektorji aviacije, kmetijstva in rabe tal. Letalstvo je sektor, ki se kot kaže še nekaj časa ne bo uspel okoljsko razogljičiti. Smo pripravljeni spremeniti način bivanja oziroma tipične prehranjevalne vzorce? Moj namen ni preprečevanje, ampak podajanje objektivnih informacij.«