Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. oktober 2024 ob 12-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. oktober 2024 ob 11-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. oktober 2024 ob 10-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. oktober 2024 ob 09-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. oktober 2024 ob 08-ih
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 03. oktober 2024 ob 07-ih
Koroški Slovenec Karel Smolle je bil dejaven v manjšinski in državni avstrijski politiki. Za vstop v politiko je bila odločilna ustanovitev Koroške dijaške zveze leta 1969 na Slovenski gimnaziji v Celovcu. Študij na pravni fakulteti na Dunaju je prekinil zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, nato je ustanovil prevalsko pisarno in postal sodni tolmač. Čeprav je že vrsto let v pokoju, ga še vedno pokličejo na avstrijska sodišča za prevajalca in tolmača, tudi v makedonščino. Dvakrat je bil izvoljen za poslanca v dunajskem zveznem parlamentu. Ustanovil je tudi Center avstrijskih narodnosti - krovno organizacijo avstrijskih manjšin. Bil je med pobudniki za ustanovitev Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, prav tako je njegova pobuda za ustanovitev Slovenske gospodarske zveze. Jeseni 1990 je postal uradni predstavnik vlade Republike Slovenije v Avstriji. Januarja letos, nekaj mesecev pred svojim osemdesetim rojstnim dnem, je prejel Tischlerjevo nagrado, ki jo podeljujeta Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza.
Poslanske skupine koalicijskih strank Gibanje Svoboda, SD in Levica so pripravile novelo zakona o javnem redu in miru, katere namen naj bi bil prepoved poveličevanja nacizma in fašizma. Kritiki trdijo, da namerava vladna koalicija z omenjenimi spremembami napadati politične nasprotnike, ki bi jih označili kot fašiste in prepovedati vsakršne spomine na domobrance, sovražnike komunistov v drugi svetovni vojni pred 80 leti. Gosta sta bila sodelavec Študijskega centra za narodno spravo, dr. Renato Podbersič in pa predsednik Nove slovenske zaveze dr. Matija Ogrin.
V oddaji smo predstavili šesto poročilo Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, ki je pred časom izšlo pri Založbi Družina pod naslovom 3450 umorjenih Bratomor v jami pod Macesnovo gorico.
Spregovorili smo o predvolilnem dogajanju v Združenih državah Amerike, kjer se za predseedniški položaj potegujeta nekdanji predsednik in republikanski kandidat Donald Trump ter aktualna podpredsednica in kandidatka demokratov Kamala Harris. Z gosti dr. Andrejem Finkom, dr. Bogomilom Ferfilo in Klemnom Balančem smo spregovorili o poteku kampanje in kaj bi zmaga enega ali drugega kandidata pomenila za dogajanje v Ukrajini in Gazi ter za odnose z velesilami.
Bivanjsko praznino občutijo bogati in revni, mladi in stari, uspešni in neuspešni. Po izsledkih logoterapije jo poslovodje zapolnjujejo z nadurami, študentje pa z drogami. Avtor knjige z naslovom Hoja za smislom, Joseph Farbry, je zapisal, da je namenjena ljudem, ki so sicer zdravi, a se v občutju bivanjske izpraznjenosti počutijo bolne, ker v večini mrzličnih vsakodnevnih dejavnosti ne vidijo več globljega smisla. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
V oddaji smo vas povabili na odprtje razstave mozaikov Mile Dobrevske, ki prihaja iz Severne Makedonije. nastava nosi naslovom Ne moreš me zapreti v okvir, odprtje pa bo v četrtek, 3. oktobra, ob 19. uri v Kregarjevem atriju. Avtorico in njeno delo je predstavila mag. Bernarda Stenovec.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Ob mednarodnem dnevu starejših in ob številnih spodbudah vseživljenjskega učenja smo spoznali eno od nagrajenk Andragoškega centra Slovenije za promocijo učenja in znanja, Marijo Metlika, ki je šla študirat po upokojitvi in s tem uresničila svoje mladostne sanje. Po diplomi se ne ustavi, izobražuje se redno v znanju jezikov, spremlja slepe in slabovidne v hribe, hodi na geografijo, telovadbo, obiskuje delavnice o samooskrbi in še marsikaj. “Pomembno se je učiti tudi potrpljenja, razumevanja, saj so smisel življenja dobri odnosi”, je povedala v pogovoru.
Poslušalka je prosila za recept za biskvitno pecivo z bananami, ki bi bil na vrhu oblit s čokolado. Sestra Nikolina jih je svetovalo pripravo biskvita, ki mu lahko doda tudi malo zmletih orehov ali čokoladni prah. Ko je pečen, naj ga obrne in namaže z marmelado. Naloži narezane banane in prelije s stopljeno čokolado. Lahko pa naredi tudi skutin namaz in na to naloži banane. Po čokoladi pa lahko potrese narezane ali naribane orehe ali mandlje.