Is podcast
V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.
spomin politika Jože Dežman Muzej novejše in sodobne zgodovine muzej novejše zgodovine Slovenije Muzej slovenske osamosvojitve
V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.
V oddaji Moja zgodba je bil gost nekdanji direktor zdaj že ukinjenega Muzeja novejše zgodovine Slovenije dr. Jože Dežman, ki pa formalno še ni dobil odpovedi. Povedal nam je kakšne so trenutno novosti v zvezi z nesrečno zgodbo ukinjanja in ustanavljanja muzejskih ustanov. Ob tem je Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve sprejelo tudi akcijski načrt, ki ga je dr. Dežman pokomentiral. Oddajo smo zaključili z razmislekom o pojmih antijanšizma in kučanizma, ter pogledali na delovanje Komisije Vlade Republike Slovenije za vprašanja prikritih grobišč.
spominpolitikaJože DežmanMuzej novejše in sodobne zgodovinemuzej novejše zgodovine SlovenijeMuzej slovenske osamosvojitve
Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru.
Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru.
Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.
Avtorica Mojca (Marija) Treven nam je predstavila knjigo z naslovom Goropeke v času vojne in revolucije. V knjigi so objavljena pričevanja starejših prebivalcev, ki razkrivajo boleče spomine predvsem na drugo svetovno vojno in obdobje po njej, torej razkrivajo resnico zamolčane zgodovine. Zgodovinski spomin na težke dni nas opominja, da vojne ne prinašajo večjega blagostanja ali boljše ureditve, prinašajo pa veliko gorja in trpljenja.
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
Ob breznu po vojni pobitih pod Krenom v Kočevskem rogu je v soboto 1. junija 2024 potekala spominska slovesnost z mašo, ki jo je ob navzočnosti več kot 20 duhovnikov vodil nadškof Stanislav Zore. V Moji zgodbi ste lahko poslušali najprej mašni nagovor ljubljanskega nadškofa Stanislava Zoreta, zatem apel duhovnikov dekanij Črnomelj in Kočevje, za pokop žrtev brezna izpod Macesnove gorice, ter nato še osrednji govor dr. Jožeta Rožanca.
Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.
Tokrat smo spoznali Jaroslava Kiklja, ki ga je Cerkev uvrstila med slovenske mučence 20. stoletja. 18. marca leta 1942 je bil ubit v atentatu na Streliški ulici v Ljubljani. Kikelj se je rodil na Opčinah nad Trstom, pozneje se je preselil v Maribor, v Ljubljano pa je leta 1939 prišel študirat medicino. Že v Mariboru je bil član Marijine kongregacije, v Ljubljani pa je bil zelo dejaven pri Katoliški akciji. Bil je tudi predsednik študentskega medicinskega društva Vir. Kot tak je na zahtevo okupacijskih oblasti postal član direktorija medvojne univerzitetne organizacije in se s tem žrtvoval, da bi ljubljanska univerza lahko delovala tudi med vojno. Komunisti so ga zato umorili. O njem je spregovoril prof. dr. Aleš Maver.
Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.
Na sporedu sta bili še zadnji dve predavanji z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Dr. Mira Cencič je predstavila Slovensko šolstvo v času Zavezniške vojaške uprave, publicist Ivo Jevnikar pa obnavljanje slovenskih šol zahodno od Morganove linije.
V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.
V četrtek 16. maja ob 21. uri na predvečer lani ukinjenega narodnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja je na Trgu republike potekala slovesnost, ki so jo pripravile štiri civilno družbene iniciative Nova Slovenska zaveza, Prebudimo Slovenijo, Vseposvojitev in Združeni ob lipi sprave. Posnetek lahko slišite v tokratni oddaji Moja zgodba.
V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.
V oddaji je spregovoril Matevž Košir, ki je na podlagi seznama žrtev slovenskih domobrancev iz brezna pod Macesnovo gorico (objavljenega nov. 2022 v Slovenskem času), tam našel tudi ime svojega strica Jakoba. Ob pogledu na fotografije izkopa 3450. okostij, se je močno pretresen odločil predstaviti stričevo zgodbo.
Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.
Gost oddaje je bil župnik iz Štepanje vasi kapucin br. Matej Štravs, ki nam je prestavil mučenca dijaka Janeza Pavčiča. Še ne 19 letnega so ga 18. maja 1942 ubili partizani. Bil je član Katoliške akcije, pevec in organist, aktiven v svoji vasi. Okoli sebe je zbiral mlade in jih navduševal za katoliške vrednote. Komunisti so ga označili kot najnevarnejšega človeka v Bizoviku. Prejel je grožnjo s smrtjo, zatem so ga ugrabili, ga mučili in slednjič umorili. Pavčič je eden o pričevalcev na seznamu za prištetje k blaženim.
Oddaja nastaja v sodelovanju med Muzejem novejše zgodovine Slovenije, Študijskim centrom za narodno spravo, Komisijo vlade republike Slovenije za izvajanje zakona o popravi krivic in radiem Ognjišče. Gre za raziskovalno, dokumentacijsko središče, v katerem odkrivamo, zapisujemo, snemamo, raziskujemo in predstavljamo življenjske usode, ki jih je na različne načine prizadel totalitarni teror 20. stoletja in njegove posledice na slovenskem ozemlju, med izseljenci, zdomci, emigranti in imigranti, med domačini in prišleki. V središču dialoške pozornosti so vsi, ki so uspeli preseči travmatske udarce usode s svojo odločitvijo za spravno konverzijo, odpuščanje, za aktivno preseganje zla in tragedij s spravno ljubeznijo. Drugi del ohranjanja zgodovinskega spomina se dotika zgodb, zapisov in dokumentacije o vseh, ki so kakorkoli prispevali k razvoju slovenske suverenosti, državnosti. Urednika oddaj sta Jože Bartolj in Jože Dežman, poleg Dežmana pa oddaje pripravljajo še Majda Pučnik Rudl, Irena Uršič, Monika Kokalj Kočevar, Marta Keršič in Mirjam Dujo Jurjevčič. Več o oddaji: Spletna stran oddaje Moja zgodba
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. julij 2024 ob 05-ih
Tokrat o koncu šolskega leta, dejavnem preživljanju počitnic, počitnikovanju v družini, počitniškem delu, iskanju mladih in tudi o tem, zakaj se mladi ne odločajo za duhovniški poklic. Gostje v našem studiu so bili vzgojitelji in sopotniki mladih: socialna pedagoginja Darja V Barborič Vesel,, novi rektor semenišča Martin Zlobko in gozdarski inženir, glasbenik, organist Leon Kernel.
Zgodba govori o treh iskalcih zlata iz ...
Iz knjige Zgodbe za veselje do življenja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Ob 150 letnici rojstva, 90 letnici smrti in ob letu Rudolfa Maistra, ki je ena najpomembnejših slovenskih osebnosti prve polovice 20. stoletja, je založba Družina letošnjo tematsko izdajo revije SLO namenila tej pomembni osebnosti. Predstavila sta nam jo sourednika dr. Marko Štepec in Alenka Juvan, ki sta usmerjala pisanje 13 izkušenih raziskovalcev in piscev o generalu Maistru.
Davida zelo mori misel, da nekod po svetu divjajo vojne, zato je razmišljal o miru in molil zanj.
Vas Čatež ob Savi, strnjena pod vzhodne obronke Gorjancev in Šentviško Goro, obdana s položnimi griči, zasajenimi z vinsko trto, katere izbrane sorte dajejo dolenjski cviček, je med drugim poznana tudi po pevkah ljudskih pesmi, ki so si nadele ime Žejno. Poimenovale so se po kraju, ki je bil nekdaj »žejen« vode, saj je tam ni bilo. Pevke delujejo znotraj Kulturno-umetniškega društva Antona Kreča na Čatežu ob Savi. Letos praznujejo 20 let organiziranega delovanja in odlomke s koncerta ste poslušali v oddaji o ljudski glasbi.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
V soboto se je s slovesnim odprtjem uradno začela Europeada 2024, evropsko nogometno prvenstvo avtohtonih narodnih manjšin. Tokrat poteka v nemško-danski obmejni regiji ob Baltskem morju na skrajnem severu Nemčije. Udeležujejo se je tudi moška in ženska nogometna reprezentanca koroških Slovencev pa tudi Žile - Slovenci v Italiji. Tekmovalni del pete Europeade se je začel včeraj. Moška ekipa s Koroške je premagala nemško narodno skupnost s Češke s 3 proti 1. Izbranci selektorja Marijana Smida prav zdaj igrajo drugo tekmo proti gradiščanskim Hrvatom. Ženska ekipa Team Koroška, ki brani naslov evropskih prvakinj, se je že popoldne srečala z Retoromankami iz Švice. Federalistična unija evropskih narodnosti (FUEN), ki je prireditelj prvenstva, bo na svoji spletni strani tekme prenašala v živo.
V prvo julijsko oddajo »Spoznanje več, predsodek manj« smo povabili rednega profesorja za pravo človekovih pravic, državno pravo in upravno pravo na Evropski pravni fakulteti Nove univerze dr. Jerneja Letnarja Černiča. Spregovoril je o človekovih pravicah v Evropski uniji ter na kaj morajo biti pozorni novi evropski poslanci. Nismo mogli mimo stanja demokracije v Sloveniji, ustavili pa smo se tudi pri deseti obletnici odhoda obtoženih v zadevi Patria v zapor.