Duhovnik Edo Škulj je bil rojen 23. maja 1941 v Podsmreki, v župniji Velike Lašče, mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965 v mestu Lomas de Zamora v Argentini. Duhovniško službo je opravljal med izseljenci v Frankfurtu ter na župnijah Ljubljana - Sv. Nikolaj, Škocjan pri Turjaku in Turjak. Več let je bil tajnik Teološke fakultete v Ljubljani, veliko svojih moči pa je posvetil raziskovanju in poučevanju cerkvene glasbe, za kar je prejel Gallusovo plaketo in Mantuanijevo nagrado.
Duhovnik Edo Škulj je bil rojen 23. maja 1941 v Podsmreki, v župniji Velike Lašče, mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965 v mestu Lomas de Zamora v Argentini. Duhovniško službo je opravljal med izseljenci v Frankfurtu ter na župnijah Ljubljana - Sv. Nikolaj, Škocjan pri Turjaku in Turjak. Več let je bil tajnik Teološke fakultete v Ljubljani, veliko svojih moči pa je posvetil raziskovanju in poučevanju cerkvene glasbe, za kar je prejel Gallusovo plaketo in Mantuanijevo nagrado.
Duhovnik Edo Škulj je bil rojen 23. maja 1941 v Podsmreki, v župniji Velike Lašče, mašniško posvečenje je prejel 18. decembra 1965 v mestu Lomas de Zamora v Argentini. Duhovniško službo je opravljal med izseljenci v Frankfurtu ter na župnijah Ljubljana - Sv. Nikolaj, Škocjan pri Turjaku in Turjak. Več let je bil tajnik Teološke fakultete v Ljubljani, veliko svojih moči pa je posvetil raziskovanju in poučevanju cerkvene glasbe, za kar je prejel Gallusovo plaketo in Mantuanijevo nagrado.
Župnija bl. Antona Martina Slomška Maribor – Košaki letos praznuje 25. obletnico ustanovitve. Župnik Igor Novak je povedal, kako se farani pripravljajo na praznovanje Slomškove nedelje, kako se spominja beatifikacije bl. Slomška in kako poteka dograditev župnijske cerkve. Zbirajo tudi donacije za cerkveni tlak.
Župnija bl. Antona Martina Slomška Maribor – Košaki letos praznuje 25. obletnico ustanovitve. Župnik Igor Novak je povedal, kako se farani pripravljajo na praznovanje Slomškove nedelje, kako se spominja beatifikacije bl. Slomška in kako poteka dograditev župnijske cerkve. Zbirajo tudi donacije za cerkveni tlak.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je zahtevala umik komisarskega kandidata Tomaža Vesela in slovenskemu premieru Robertu Golobu celo postavila rok za zamenjavo do 11. septembra. To so sinoči v Tarči razkrili novinarji RTV Slovenija. Golob zadeve ne komentira, poslanec SDS in predsednik odbora za zadeve Evropske unije Franc Breznik pa zato ker ni dobil gradiva, za katerega je prosil, ne more sklicati seje odbora o novi kandidatki za evropsko komisarko iz Slovenije Marti Kos.
O tem, kdo je odgovoren za zavlačevanje pri imenovanju komisarskega kandidata in tudi ali bo Marti Kos uspelo prepričati evropske poslance smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča, ki je komentiral tudi minuli vrh koalicijskih strank.
Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen je zahtevala umik komisarskega kandidata Tomaža Vesela in slovenskemu premieru Robertu Golobu celo postavila rok za zamenjavo do 11. septembra. To so sinoči v Tarči razkrili novinarji RTV Slovenija. Golob zadeve ne komentira, poslanec SDS in predsednik odbora za zadeve Evropske unije Franc Breznik pa zato ker ni dobil gradiva, za katerega je prosil, ne more sklicati seje odbora o novi kandidatki za evropsko komisarko iz Slovenije Marti Kos.
O tem, kdo je odgovoren za zavlačevanje pri imenovanju komisarskega kandidata in tudi ali bo Marti Kos uspelo prepričati evropske poslance smo vprašali političnega komentatorja Mirana Videtiča, ki je komentiral tudi minuli vrh koalicijskih strank.
Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj se je tako poslabšalo, da bi brez ukrepanja države prihodnje leto lahko končala v stečaju. Kaj to pomeni za slovensko oskrbo z energijo? Ali smo sploh lahko energetsko samooskrbni? Zakaj potrebujemo drugi blok krške nuklearke in zakaj z obnovljivimi viri energije in opevanim zelenim prehodom Evropa ne bo mogla ostati konkurenčna gospodarska sila? Vse to je Meta Potočnik vprašala strokovnjaka s katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, profesorja doktorja Rafaela Mihaliča.
Finančno stanje Termoelektrarne Šoštanj se je tako poslabšalo, da bi brez ukrepanja države prihodnje leto lahko končala v stečaju. Kaj to pomeni za slovensko oskrbo z energijo? Ali smo sploh lahko energetsko samooskrbni? Zakaj potrebujemo drugi blok krške nuklearke in zakaj z obnovljivimi viri energije in opevanim zelenim prehodom Evropa ne bo mogla ostati konkurenčna gospodarska sila? Vse to je Meta Potočnik vprašala strokovnjaka s katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na ljubljanski fakulteti za elektrotehniko, profesorja doktorja Rafaela Mihaliča.
Predlog zakona o psihoterapiji z današnjim dnem končuje javno razpravo. Nujno ga potrebujemo, da se področje uredi in se uspešno razvija naprej, a nekatera ključna področja ureja nestrokovno in celo protiustavno, je za naš radio predloge komentiral zakonski in družinski terapevt ter profesor na Teološki fakulteti dr. Robert Cvetek.
Predlog zakona o psihoterapiji z današnjim dnem končuje javno razpravo. Nujno ga potrebujemo, da se področje uredi in se uspešno razvija naprej, a nekatera ključna področja ureja nestrokovno in celo protiustavno, je za naš radio predloge komentiral zakonski in družinski terapevt ter profesor na Teološki fakulteti dr. Robert Cvetek.
V nedeljo se pričenja Teden vzgoje, ki ga prvi teden v septembru pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga ali kateheta o upanju katoliških vzgojiteljev in učiteljev. Zakaj so izbrali to temo pa koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
V nedeljo se pričenja Teden vzgoje, ki ga prvi teden v septembru pripravlja Društvo katoliških pedagogov Slovenije. Vsak dan se bodo posvetili določeni misli izbranega pedagoga ali kateheta o upanju katoliških vzgojiteljev in učiteljev. Zakaj so izbrali to temo pa koordinator Tedna vzgoje Matevž Vidmar.
Pred Gruzijo so pestri tedni. Konec oktobra jo čakajo parlamentarne volitve. Pričakovati je, da bodo odločile, ali bo država iz Zakavkazja uspela obstati na evropski poti ali bo dokončno podlegla ruskemu vplivu. S kakšnimi razmerami se sooča, smo vprašali strokovnjaka za pravo človekovih pravic dr. Jerneja Letnarja Černiča.
Pred Gruzijo so pestri tedni. Konec oktobra jo čakajo parlamentarne volitve. Pričakovati je, da bodo odločile, ali bo država iz Zakavkazja uspela obstati na evropski poti ali bo dokončno podlegla ruskemu vplivu. S kakšnimi razmerami se sooča, smo vprašali strokovnjaka za pravo človekovih pravic dr. Jerneja Letnarja Černiča.
V Bruslju je včeraj potekalo neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je pred tem predlagal razpravo o uvedbi sankcij proti skrajno desnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru zaradi kršenja človekovih pravic. In kakšno stališče je zavzela naša zunanja ministrica Tanja Fajon? Za mnenje smo prosili nekdanjega diplomata Boža Cerarja.
V Bruslju je včeraj potekalo neformalno zasedanje zunanjih ministrov Evropske unije. Visoki zunanjepolitični predstavnik Unije Josep Borrell je pred tem predlagal razpravo o uvedbi sankcij proti skrajno desnima izraelskima ministroma Bezalelu Smotriču in ministru za nacionalno varnost Itamarju Ben-Gviru zaradi kršenja človekovih pravic. In kakšno stališče je zavzela naša zunanja ministrica Tanja Fajon? Za mnenje smo prosili nekdanjega diplomata Boža Cerarja.
Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.
Dijaki Gimnazije Kranj bodo prvič po 110 letih šolsko leto začeli brez znamenitega orjaškega mamutovca, ki je bil tudi nekakšen simbol te ustanove. Te dni so ga namreč zaradi nevarnosti za okolje posekali. A življenje išče pot in tako bodo to drevo v Biotehniškem centru Naklo razmnožili in ga vrnili v urbani prostor. Več o tem nam je povedal sodelavec Biotehniškega centra Naklo Peter Ribič.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Vnovič smo pokukali v knjigo z naslovom Kdo smo, psihoterapevtke Stefanie Stahl, ki je napisala strokovno delo, ki pa je hkrati dovolj poljudno, da je blizu poprečnemu bralcu. Vseskozi ohranja misel, ki je osredotočena na to, kako zaznavamo sebe in druge, kaj moramo storiti, da bi bili ljubljeni, ter kako oblikujemo sebe, svoje odnose in življenje?
Materina ljubezen otroku predstavlja toplino gnezda, očetova pa mu da krila, je ena mnogih misli, ki smo jih našli v knjigi, druga pa, da “moramo odrasli sami prevzeti odgovornost za svoje težave.” Knjiga je izšla pri založbi Učila.
V večjem delu tokratne oddaje smo gledali prek meja domovine. Ustavili smo se v Ukrajini, kjer je po novem prepovedano delovanje verskih organizacij, povezanih z Rusijo. Dotaknili smo se razmer v Gruziji, ki jo v kratkem čakajo parlamentarne volitve. Zanimalo nas je, kaj si lahko obeta Francija, ki je dobila novega premierja Michela Barnierja /mišela barnjeja/, in kaj sporočajo izidi deželnih volitev v vzhodni Nemčiji. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar profesor doktor Aleš Maver. Komentiral je tudi domačo politiko, vprašali smo ga, kaj zaznava v ozadju umika Tomaža Vesela od kandidature za člana nove Evropske komisije.
»Ljudje se ne odločajo o svoji prihodnosti. Odločajo se o svojih navadah, njihove navade pa odločajo o njihovi prihodnosti.« Citat Frederica Alexandra, slavnega utemeljitelja aleksandrove tehnike, s pomočjo katere zelo uspešno odpravljajo bolečine v hrbtu, bi veljalo nanesti na vse naše življenje. Bi bilo precej manj bolečin.
Rojaki v Venezueli so se zaradi krize v državi znova znašli v težki situaciji. Kakšne so razmere, kaj potrebujejo in kako jim lahko pomagamo, smo govorili s sestro Andrejo Godnič. Pomoč zbira Slovenska karitas na tel. 01-300-59-60. Govorili smo [od 19.31 naprej] tudi o letošnji Peterlinovi nagradi in nagrajencu Zdravku Inzku.
Podatki za nakazilo: Slovenska karitas, Kristanova ulica 1, 1000 Ljubljana, TRR: SI56 0214 0001 5556 761, Namen: Pomoč Venezueli, Sklic: 00 850, Koda namena: CHAR, BIC banke: LJBASI2X.
Tvoje ime, Ljudmila, je v naših krajih kar pogosto … pa vendar poznam …
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.