Zdrava pisarna

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

28. 8. 2025
Zdrava pisarna

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Nataša Ličen

VEČ ...|28. 8. 2025
Zdrava pisarna

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|21. 8. 2025
Guinnessov rekord v izdelovanju šopkov

Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig. 

Guinnessov rekord v izdelovanju šopkov

Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig. 

izobraževanje podjetništvo cvetje mladi obrt

Ni meje za dobre ideje

Guinnessov rekord v izdelovanju šopkov

Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig. 

VEČ ...|21. 8. 2025
Guinnessov rekord v izdelovanju šopkov

Koroški florist Žan Žolger je s cvetličnim maratonom, v katerem je štiriindvajset ur izdeloval šopke, postavil Guinnessov rekord. Izdelani šopki so bili po zaključku maratona na prodaj, polovica izkupička je šla v dobrodelne namene. Za izdelavo šopkov si je pripravil tisoč stebel cvetja in zelenja. V kratkem pogovoru je opisal svoj podvig. 

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo cvetje mladi obrt

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|14. 8. 2025
Milena Zupančič o vrtnem ustvarjanju

Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.   

Milena Zupančič o vrtnem ustvarjanju

Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.   

izobraževanje narava podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Milena Zupančič o vrtnem ustvarjanju

Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.   

VEČ ...|14. 8. 2025
Milena Zupančič o vrtnem ustvarjanju

Čeprav so tudi pri kreacijah vrtov, pri zasaditvah, modne smernice, se vse bolj prebuja trajnost in zasaditve, ki so prijazne do opraševalcev. Pogovarjali smo se z Mileno Zupančič iz družinskega vrtnarskega podjetja na lanskih radijskih počitnicah.   

Nataša Ličen

izobraževanje narava podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|7. 8. 2025
Odzivati se na potrebe ljudi - Ljudska univerza Slovenska Bistrica

Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder

Odzivati se na potrebe ljudi - Ljudska univerza Slovenska Bistrica

Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder

izobraževanje podjetništvo družba izobraževanje

Ni meje za dobre ideje

Odzivati se na potrebe ljudi - Ljudska univerza Slovenska Bistrica

Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder

VEČ ...|7. 8. 2025
Odzivati se na potrebe ljudi - Ljudska univerza Slovenska Bistrica

Učenje pomaga pri digitalnem in zelenem prehodu v trajnostno družbo. Povezuje generacije in kulture. Pa ne samo to; na dogodku ob tridesetletnici Andragoškega centra Slovenije smo se pogovarjali z direktorico Ljudske univerze Slovenska Bistrica, Brigito Kruder

Nataša Ličen

izobraževanje podjetništvo družba izobraževanje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|31. 7. 2025
Osvežitvene vožnje

V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.

Osvežitvene vožnje

V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.

izobraževanje narava podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Osvežitvene vožnje

V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.

VEČ ...|31. 7. 2025
Osvežitvene vožnje

V sodelovanju z učitelji varne vožnje AMZS tudi letos Zavarovalnica Triglav prireja Osvežitvene vožnje za starejše voznike, akcijo za dolgo in varno mobilnost starejših. Pogovarjali smo se z Ana Cergolj Kebler.

Nataša Ličen

izobraževanje narava podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|24. 7. 2025
Igor Akrapović o izzivih na trgu

Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah. 

Igor Akrapović o izzivih na trgu

Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah. 

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

Igor Akrapović o izzivih na trgu

Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah. 

VEČ ...|24. 7. 2025
Igor Akrapović o izzivih na trgu

Na dogodku Inženirske akademije smo se v krajšem pogovoru srečali z Igorjem Akrapovićem, svetovno priznanim podjetnikom, ki je na podlagi lastnih izkušenj v začetku devetdesetih let v Ivančni Gorici ustanovil podjetje za izdelavo izpušnih sistemov tekmovalnih motociklov. Lahko bi rekli, da je iz hobija naredil posel. Znan je po več inovacijah. 

Nataša Ličen

izobraževanje tehnologija podjetništvo

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|17. 7. 2025
Dan brez vozička - Voda vzame, voda vrne

Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.  

 

Dan brez vozička - Voda vzame, voda vrne

Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.  

 

izobraževanje družba zdravje

Ni meje za dobre ideje

Dan brez vozička - Voda vzame, voda vrne

Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.  

 

VEČ ...|17. 7. 2025
Dan brez vozička - Voda vzame, voda vrne

Dan brez vozička je tradicionalni dogodek, kjer invalidski vozički ostanejo na suhem, udeleženci pa raziskujejo gibanje v okolju brez gravitacije. Vsako leto Plavalni klub Slovenske Konjice predstavi novost, letos bo to plavalno-podvodni pripomoček za plavanje brez nog. Na bazenu se srečajo gibalno ovirani, starostniki, otroci, prostovoljci in običajni kopalci – vsi z enakim ciljem: dokazati, da je voda prostor za vse. Dogodek povezuje generacije, premika meje in obenem tudi osvešča o nevarnostih skokov v vodo. Pogovarjali smo se z Brankom Ravnakom iz Ekipe Dneva brez vozička.  

 

Nataša Ličen

izobraževanje družba zdravje

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|10. 7. 2025
Gibaj in zmagaj! – Inkluzivni tabor zdravja, športa in zabave

Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje. 

Gibaj in zmagaj! – Inkluzivni tabor zdravja, športa in zabave

Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje. 

izobraževanje šola narava gibanje šport mladi družba

Ni meje za dobre ideje

Gibaj in zmagaj! – Inkluzivni tabor zdravja, športa in zabave

Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje. 

VEČ ...|10. 7. 2025
Gibaj in zmagaj! – Inkluzivni tabor zdravja, športa in zabave

Poletni tabor Gibaj in zmagaj! je pri nas prvi, ki vključuje vse otroke ne glede na njihove morebitne posebnosti. Tabor skozi gibanje, raziskovanje, nova izkustva, druženje in odkrivanje empatije, spodbuja otroke k sprejemanju ter vključevanju različnih. S tabora se je oglasil Janko Marko, učitelj telovadbe in inkluzivni pedagog, ki ima dolgoletne izkušnje. 

Nataša Ličen

izobraževanje šola narava gibanje šport mladi družba

Ni meje za dobre ideje
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Nataša Ličen

Nataša Ličen

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|23. 8. 2025
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Radio Ognjišče

spominživljenjeMitja FerencEvropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimovprikrita grobiščaresolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji

Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Za življenje

VEČ ...|23. 8. 2025
Žrtve

O neminovnih dobrobitih žrtve smo govorili v oddaji Za življenje z zakoncema Perko.

Žrtve

O neminovnih dobrobitih žrtve smo govorili v oddaji Za življenje z zakoncema Perko.

Mateja Subotičanec

vzgojaduhovnost

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 8. 2025
Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Matjaž Merljak

družbarojakigospodarstvo

Duhovna misel

VEČ ...|28. 8. 2025
Iz oči v oči, iz srca do srca

Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Iz oči v oči, iz srca do srca

Na dnevih, namenjenih zakoncem, je neki par vprašal voditelja molitvene skupine o svojem zakonu, ki je šel skozi nekaj resnih preizkušenj. Pred ...

Iz knjige Zgodbe za srečo v družini, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Kulturni utrinki

VEČ ...|28. 8. 2025
Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in svetniki se iz Padove vrača v Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Slika beneškega slikarja Vittoreja Carpaccia Marija z detetom in svetniki se iz Padove vrača v Piran

Sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia, na kateri so Marija z detetom in svetniki, bodo prihodnji teden iz Padove vrnili v piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška. Delo so iz Pirana odpeljali v času druge svetovne vojne, že leta pa potekajo aktivnosti, da bi umetniška dela, ki so bila na hranjenje odpeljana v Italijo, dobila svoj prvotni prostor na mestu za katerega so bila ustvarjena. Nekaj več o tem nam je povedal nekdanji veleposlanik pri Svetem sedežu Tomaž Kunstelj iz ministrstva za zunanje zadeve.

Jože Bartolj

kulturalikovna umetnostVittore CarpaccioTomaž Kunsteljvrnitev odpeljanih umetnin

Spominjamo se

VEČ ...|28. 8. 2025
Spominjamo se dne 28. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Spominjamo se dne 28. 8.

Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče

Radio Ognjišče

Ni meje za dobre ideje

VEČ ...|28. 8. 2025
Zdrava pisarna

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Zdrava pisarna

S Sebastjanom Štarklom iz podjetja Zdrava pisarna smo govorili o ergonomsko oblikovani pisarniški opremi. 

Nataša Ličen

izobraževanjetehnologijapodjetništvo

Kuhajmo s sestro Nikolino

VEČ ...|28. 8. 2025
Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Rulada

Enostavna sladica iz biskvita je lahko rulada. Potrebujemo jajca, sladkor in moko. Na eno jajce eno žlico sladkorja in eno žlico moke ter nožev vrh pecilnega praška. Za en pekač pripravimo biskvit iz 4-5 jajc. Najprej naredimo sneg, dodamo sladkor, nato pa rumenjake. Miksamo 2-3 minute. Nato metlice vzamemo v roko in v velikih obratih zamešamo moko s pecilnim praškom. Nekaj moke lahko nadomestimo z žlico ali dvema orehov, dodamo lahko tudi malo cimeta. Maso vlijemo na dobro namazan in pomokan ali s peki papirjem obložen pekač (peki papir še pomažemo z nekaj kapljicami olja). To pečemo 10 minut pri 200 °C. Še vroče ločimo od robov pekača in pustimo, da s malo ohladi, nato pa obrnemo na pladenj ali desko. Lahko naredimo tudi biskvit, kjer na eno jajce vzamemo 2 žlici sladkorja, 2 žlici moke in 2 žlici olja. Prav tako najprej naredimo sneg, dodamo sladkor in rumenjake ter olje (lahko je pol olivnega in pol sončničnega). Z metlico v roki zamešamo še moko s pecilnim praškom. Lahko dodamo še malo naribane limonine lupine. Maso zlijemo na namazan pekač z višjimi stranicami in dodamo še narezano sveže sadje ali pa iz kompota. Pečemo 15-20 minut. Sladico v obeh primerih navlažimo s sadnim sokom in namažemo z marmelado. Rolado ob slovesnostih lahko oblijemo s čokolado ali okrasimo s stepeno sladko smetano in na vrhu dodamo narezano sadje.  

Matjaž Merljak

kuhajmo