Is podcast
Maševal je p. Rafael, pel Lovro Zupanc Kovač, orglala pa Polona Gantar.
Maševal je p. Rafael, pel Lovro Zupanc Kovač, orglala pa Polona Gantar.
Maševal je p. Rafael, pel Lovro Zupanc Kovač, orglala pa Polona Gantar.
Sveto mašo je daroval p. Edvard Kovač, s petjem je bogoslužje bogatil Aljaž Košič, za orglami pa je bil Matija Korčanin.
Sveto mašo je daroval p. Edvard Kovač, s petjem je bogoslužje bogatil Aljaž Košič, za orglami pa je bil Matija Korčanin.
Maševal je p. Pavle Jakop, pel Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, Ana Kresal orgle in Peter Berden kitara; dirigentka Rebeka Dobravec.
Maševal je p. Pavle Jakop, pel Mladinski mešani zbor Marijinega oznanjenja, Ana Kresal orgle in Peter Berden kitara; dirigentka Rebeka Dobravec.
Maševal je župnik Marko Rijavec. Pel pa župnijski pevski zbor.
Maševal je župnik Marko Rijavec. Pel pa župnijski pevski zbor.
Maševal je vikar dr. Alan Tedeško, pel pa pevski zbor iz Zavratca.
Maševal je vikar dr. Alan Tedeško, pel pa pevski zbor iz Zavratca.
Maševal je župnik Marko Rijavec, pel domači pevski zbor.
Maševal je župnik Marko Rijavec, pel domači pevski zbor.
Danes smo vriskali in se veselili
»Vriskaj … veseli in raduj se iz vsega srca«. Te besede iz Svetega pisma najbolje povzamejo praznovanje 30-letnice Radia Ognjišče, poudarja njegov direktor msgr. Franci Trstenjak. Za vse sodelavce, poslušalce in za skupnost prijateljev, ki nam z darovi omogočate delo, smo se zahvalili s sveto mašo pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je tudi zavetnica našega radia. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Pri maši je prepevala vokalna skupina Elinor, ki je po njej pripravila še kratek koncert Marijinih pesmi.
Danes smo vriskali in se veselili
»Vriskaj … veseli in raduj se iz vsega srca«. Te besede iz Svetega pisma najbolje povzamejo praznovanje 30-letnice Radia Ognjišče, poudarja njegov direktor msgr. Franci Trstenjak. Za vse sodelavce, poslušalce in za skupnost prijateljev, ki nam z darovi omogočate delo, smo se zahvalili s sveto mašo pri Mariji Pomagaj na Brezjah, ki je tudi zavetnica našega radia. Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Pri maši je prepevala vokalna skupina Elinor, ki je po njej pripravila še kratek koncert Marijinih pesmi.
Deklica je prišla domov vsa objokana, ker je na ...
Iz knjige Zgodbe s semeni upanja, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
»Človek je edino bitje, ki je sposobno biti bitje za druge. Samo človek presega samega sebe, kar je temeljno za njegovo človeškost. Iti prek sebe k drugemu in biti za drugega. Človek pa si tudi najbolj od vsega želi, da bi bil srečen. Toda tu se pojavi nevarna past, tisto usodno križišče, kjer novodobni človek velikokrat zgreši smer. Svoboda in odgovornost namreč spadata med najbolj problematične pojme sedanjega časa.« Odlomek kar najbolj povzame knjigo, ki smo jo predstavili v tokratni oddaji Sol in luč. Njen avtor je profesor doktor Sebastjan Kristovič, ki je reden gost tudi na Radiu Ognjišče v oddaji Za življenje, od koder smo vzeli tudi nekaj odlomkov. Prisluhnite avtorju in njegovi knjigi z naslovom Reševanje krize smisla sodobnega človeka. Izšla je pri Celjski Mohorjevi družbi.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
V Dachau pri Münchnu je konec tedna potekal tradicionalni posvet predstavnikov slovenskih društev, katoliških misij, učiteljev, socialnih delavcev, članov folklornih skupin in pevskih zborov v Nemčiji. Udeležili so se ga rojaki z vseh delov države, obiskala jih je tudi državna sekretarka na uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar. Program je obsegal delavnice folklore, petja, dramske igre, retorike, pripravili so otroško sekcijo; koristnim informacijam so lahko prisluhnili na predavanjih o zakonodaji; slovenskem jeziku, šolstvu, študiju in pokojnini v Nemčiji oz. Sloveniji. V soboto zvečer so predstavili svoje dejavnosti in usvojena znanja. V nedeljo je bila tudi sveta maša, ki jo je daroval slovenski duhovnik v Münchnu Izidor Pečovnik Dori. »Taki dogodki dokazujejo koliko znanja, koliko izkušenj, koliko dragocene dediščine se je nabralo v slovenskih društvih v Nemčiji. To je res nekaj velikega. Na to ste lahko ponosni,« je poudarila državna sekretarka. Ker je srečanje potekalo v Dachauu, kjer je bilo v koncentracijskem taborišču v času druge svetovne vojne zaprtih kar 1100 Slovenk in Slovencev, mnogi od njih so tam izgubili življenje, je državna sekretarka v spremstvu veleposlanice in generalne konzulke položila venec in se s trenutkom tišine spomnila nanje. Naslednji tovrstni posvet bodo pripravili čez dve leti v okolici Stuttgarta.
V nedeljo 24. novembra so predstavili obnovljeno sliko sv. Barbare iz Cerkev sv. Barbare na Ravniku pri Hotedršici. Slika je vse do pomladi letos veljala za izgubljeno - dokler v arhivu niso našli podaritvene listine. Z nami je bila vodja projekta Barbara Zelenec.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Poslušalka ima težavo pri peki piškotov, namesto da bi ostali hlebčki oziroma kupčki, se razlezejo v ploščice. To se dogaja pri breskvicah, razpokančkih pa tudi pri drugih. Kaj je narobe, kako bi to lahko preprečila? Sestra Nikolina meni, da je testo preveč vlažno ali pa da je v njem premalo moke oziroma škroba. Do tega lahko pride tudi, če damo preveč pecilnega praška ali soda bikarbone glede na količino moke. Še en vzrok je lahko: premalo ogreta pečica. Piškote pečemo pri 180 do 190 stopinjah Celzija.
Narodna delegatka za sveto leto 2025 s. Božena Kutnar pravi, da je sveto leto odlična priložnost za povezovanje ljudi. Zakaj? Sveto leto je namreč v znamenju romanja, pešpoti, hoje … Tako se lahko denimo družina odloči in povabi še kakšno družino in skupno poromajo do svetoletne cerkve ali npr. bližnje cerkvice, ki jim je ljuba, se na poti načrtno pogovorijo o upanju v njihovem življenju, skupaj molijo, ali nekaj časa molčijo. Podala je tudi nekaj nasvetov, kako se pripraviti na romanje v Rim.