Ob prazniku Marije Pomagaj bo slovesno tudi v Buenos Airesu v Argentini, saj je cerkev v Slovenski hiši v središču mesta posvečena njej. Tako bo v soboto zvečer mladinska sveta maša, nato pa predstavitev delovanja misijonske skupine. Dan kasneje pa bo žegnanje. S sveto mašo se bodo zahvalili Mariji Pomagaj za življenje in vero ob 80-letnici begunstva. Slednjega so se spomnili že ob nedavnem tradicionalnem romanju rojakov k Materi Božji v Lujan. Zaslužni nadškof msgr. Andrej Stanovnik je v pridigi izpostavil, da nas obletnica spominja, kako so predniki s pomočjo vere premagali težke čase in postavili temelje za močan razvoj vere in kulture v novi domovini. Nadškof je poudaril, da nas zgodovina opominja na grozote vojne, a nas hkrati spodbuja, da odpustimo, zdravimo rane in gradimo prihodnost v miru in ljubezni. Kot romarji upanja želimo zaupati v Boga in imeti odprta srca za novo življenje, tako kot so to počeli predniki, ki so kljub globokim ranam ostali zvesti svoji veri. Danes častimo zaklad, ki so nam ga zapustili – zaklad vere, ljubezni in medsebojnega sodelovanja, ki povezuje slovensko in argentinsko kulturo, je še dejal nadškof Stanovnik

To nedeljo bodo v naši starodavni romarski poti, pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem, slovenske šmarnice, romarski dan, ko se bo spet slišala slovenska pesem in molitev. Ob 11.30 bo sveto mašo daroval p. Edi Kovač, ob 14.00 bo sledil popoldanski program. Kot nam je povedala Marija Gruškovnjak iz Katoliške akcije celovške škofije, bo to koncert duhovnih pesmi, pri katerem sodelujeta: MePZ sv. Tilna iz Besnice in Moška vokalna skupina Svrž. Sledile bodo slovesne šmarnice s petimi litanijami, ki jih bo vodil mestni župnik Ivan Olip iz Pliberka. Zaključek bo na dvorišču pred stolnico, kjer bodo na voljo dobrote družine Jakončič in doma Sodalitas iz Tinj. Gosposvetska stolnica je tudi svetoletna cerkev, milostni kip Matere Božje pa letos praznuje 600-letnico! 

V Žabnicah v Kanalski dolini bodo to soboto, 24. maja, eno od ulic poimenovali po rojaku, teologu, etnologu in politiku Lambertu Ehrlichu.  V cerkvi sv. Egidija bo najprej sveta maša, ki jo bo daroval domači župnik Emanuele Paravano, somaševal bo Janez Juhant, pel pa cerkveni pevski zbor iz Žabnic. Sledil bo prerez traku na ulici, kjer bo slavnostna govornica Helena Jaklitsch. Kulturni program bodo obogatili pevci Moškega pevskega zbora Žabnice. Organizatorji dogodka so Občina Trbiž, Združenje don Mario Černet in Svet slovenskih organizacij ob podpori Novega glasa, Mladike, Doma, Slovenske prosvete, Zveze slovenske katoliške prosvete in Slovite. Lambert Ehrlich bo ulico v rodnih Žabnicah dobil le dva dneva pred 83. obletnico smrti - v Ljubljani je padel pod streli takratne Varnostno obveščevalne službe. 

O slovesni akademiji Slovenija, tukaj sem (reportaža Roka Mihevca in slavnostni govor dr. Andreja Finka), o romanju argentinskih Slovencev k Materi božji v Lujan (od 19:57), slovenskih šmarnicah, ki bodo pri Gospe Sveti na avstrijskem Koroškem (pogovor z Marijo Gruškovnjak iz Katoliške akcije od 25:54), gostovanju vokalne skupine Cantate Domino pri rojakih na Škotskem (prispevek Petre Stopar od 39:33) in novice in vabila tudi z Urada Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu. 

V rezidenci krškega škofa dr. Jožeta Marketza v Celovcu danes poteka praznično srečanje pod geslom (Do)živeti skupno Koroško. Zgodovina, umetnost in kultura. Dopoldne je potekal znanstveni simpozij Toleranca in akceptanca dvojezičnosti na Koroškem. Pri škofijskem dvorcu so v spomin dvema zagovornikoma razumevanja med obema narodnostnima skupinama na Koroškem Valentinu Inzku starejšemu in Ernstu Waldsteinu odprli inštalacijo Einklang : Sozvočje umetnikov Nataše Sienčnik in Wolfganga Puschniga, ki je bila izbrana na posebnem natečaju, nato pa se je v zgodovinskih prostorih in na vrtu škofijske rezidence nadaljeval dvojezični kulturni program in praznik zahvale. Katoliška Cerkev na Koroškem ga pripravlja v spominskem letu in ob obletnicah: »80 let konca vojne«, »70 let državne pogodbe«, »60 let drugega vatikanskega koncila s škofijsko sinodo« in »30 let članstva Avstrije v Evropski uniji«. Škof Marketz je naglasil pomen sožitja nemške in slovenske narodnostne skupnosti v okviru škofijske sinode. Slednja je aktualna še danes, saj je njena osnovna zamisel enakopravnost obeh deželnih jezikov. Za preživetje slovenščine, ne le v Cerkvi, ampak v deželi nasploh, je to danes, ko njena uporaba tudi v družinah nazaduje, zelo pomembno. 

Ministrstvo za kulturo bo v letošnjem letu prvič podprlo tudi gostovanja kulturnih dogodkov, kroženje koncertov, gledaliških predstav in razstav v zamejstvu. Glavni cilj je izboljšati dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na to, kje živijo, so sporočili z ministrstva. Na voljo je za dobrih 50 odstotkov več sredstev, 150.000 evrov za kroženje del v Sloveniji in 80.000 evrov za zamejstvo. Poziv, ki je objavljen na spletni strani ministrstva, se deli na javne zavode iz Slovenije ter na organizacije iz zamejstva v Avstriji, Italiji, Hrvaški in Madžarski, ki delujejo v kulturi in na področju povezovanja in sodelovanja Slovencev na teh območjih. Kot so še zapisali na ministrstvu, poziv omogoča, da posamezna umetniška dela, ki so v preteklih letih nastala z njihovo finančno podporo, doživijo več ponovitev in se predstavijo več ljudem v različnih krajih, ne le v občini, v kateri so nastala. Razpis je odprt do porabe sredstev oz. najkasneje do 30. oktobra.

V slovenski cerkvi svetega Rafaela v Merrylandsu v Sydneyju v Avstraliji bo tamkajšnji slovenski župnik frančiškan p. Darko Žnidaršič jutri ob pol enajstih dopoldne po krajevnem času daroval pogrebno sveto mašo za pokojnega Florjana Auserja. Bil je lastnik, urednik in oblikovalec Glasa Slovenije, revije, ki je najprej izhajala v tiskani obliki, sedaj pa je to spletna stran Stičišče avstralskih Slovencev. Več let je bil tudi predstavnik Slovencev iz Avstralije v Svetu Vlade Republike Slovenije za Slovence po svetu. Po njegovi zaslugi, delavnosti in odprtosti je veliko digitaliziranega gradiva iz življenja rojakov v Avstraliji že v Arhivu RS v Ljubljani. Florjan Auser je zadnja leta živel v Sloveniji, večkrat pa je bil v svoji drugi domovini Avstraliji. V četrtek po veliki noči je v 77-tem letu življenja v bolnišnici v Melbournu umrl za posledicami možganske kapi. Pokopan bo v Sloveniji.