V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
V mariborskih prostorih Kulturnega inkubatorja na Koroški cesti je odprta vsako soboto trgovinica z oblačili na stojalih, z etiketami in simbolično blagajno, ki pa ne deluje. Trgovinica Iz roke v roko omogoča posameznikom, ki so finančno omejeni, brezplačno izbiro oblačil. Projekt je nastal v sklopu projekta Mladinskega kulturnega centra Maribor.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
V Območni obrtno-podjetniški zbornici Maribor so se s partnerji odločili spodbuditi mlade, da bi se naučili veščin naredi sam. Kot pravijo, prepoznavajo vrzel med starejšimi in mladimi v kompetencah. Namen je, da bi se mladi naučili nekaj zašiti nazaj, izdelati kaj iz lesa ali si narediti kakšen izdelek iz odpadnega materiala. Temu pa so dodali še osnove podjetništva. Za rubriko je spregovoril vodja projekta Aleš Brodnjak.
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Ni meje za dobre ideje
V EY Slovenija že več kot deset let spremljajo in dokumentirajo zgodbe uspešnih družinskih podjetij, ki s svojo vztrajnostjo, inovativnostjo in predanostjo odločilno vplivajo na razvoj slovenskega gospodarstva. Z zadnjo izdano knjigo Družinsko podjetništvo Slovenija, v kateri je novih deset zgodb uspešnih družinskih podjetij, se je zbirka zaokrožila na sto zgodb. Pogovarjali smo se z Mojca Emeršič.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri.
Ni meje za dobre ideje
V rubriki Ni meje za dobre ideje smo z Mojco Emeršič govorili o spodbudah za mlade pri izbiri poklica oziroma izobraževalne smeri.
Ni meje za dobre ideje
Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih.
Ni meje za dobre ideje
Janez Seliškar iz podjetja Cvetje Eli, je ob obisku radia s seboj v dar prinesel šopek z zamrznjenim cvetom vrtnice. Povprašali smo ga po novih tehnoloških pristopih.
Ni meje za dobre ideje
Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar.
Ni meje za dobre ideje
Inštitut za nutricionistiko je danes podelil nagrade za najbolj inovativna živila leta 2025. Prejelo jih je osem podjetij za deset izdelkov, med njimi je več vrst testenin in mlečnih izdelkov, pa tudi predpripravljeni obroki, namazi in kruh. Pogovarjali smo se z doc. dr. Anito Kušar.
Ni meje za dobre ideje
Ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška smo povabili pred mikrofon ob nedavnem odprtju Podjetniškega inkubatorja v Tržiču, prostora za razvoj podjetniških idej, inovacij in ustvarjalnosti.
Ni meje za dobre ideje
Ministra za kohezijo in regionalni razvoj Aleksandra Jevška smo povabili pred mikrofon ob nedavnem odprtju Podjetniškega inkubatorja v Tržiču, prostora za razvoj podjetniških idej, inovacij in ustvarjalnosti.
Ni meje za dobre ideje
V podjetju Marmor Hotavlje z vsakoletnim dogodkom pred Informativnimi dnevi mladim predstavijo svoje proizvodnje procese in širino delovnih mest, ki jih nudijo. Izobrazba ni ključna, pač pa vrednote, pravi Helena Selak.
Ni meje za dobre ideje
V podjetju Marmor Hotavlje z vsakoletnim dogodkom pred Informativnimi dnevi mladim predstavijo svoje proizvodnje procese in širino delovnih mest, ki jih nudijo. Izobrazba ni ključna, pač pa vrednote, pravi Helena Selak.
Prikazujemo realnejšo gospodarsko sliko v Sloveniji. Naša domovina ni samo prizorišče neuspelih podjetniških zgodb, ampak smo tudi dežela inovativnih in zelo sposobnih ljudi. To dokazujemo v pogovorih, v katerih predstavljamo dobre rešitve z različnih področij.
Za življenje
Dr. Drago Jerebic je zakonski in družinski terapevt, strokovni vodja Družinskega inštituta Bližina, specializiran za težave v partnerskem odnosu in starševske težave z odraščajočimi otroki. Pogovarjali smo se o pomenu spoštljive bližine, dialoga in učenja razumevanja potreb drugega. Brez vsakodnevnega iskrenega zanimanja za partnerja se bo odnos težje razvijal v obojestransko zadovoljstvo. Ob dnevu žena, osmem marcu, ki nas je vabil k izkazovanju pozornosti, so slišani razmisleki gotovo koristni - za uspešnejše nadaljevanje poti sobivanja, slehernemu.
Svetovalnica
V državi deluje več zavetišč za živali. Kako poteka njihovo delo in kako lahko žival posvojimo sami, kakšni so pogoji in kaj od nas pričakujejo? O tem smo govorili z gostjo Oljo Ivanovič iz ljubljanskega zavetišča.
Globine
Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Pogovor o
V oddaji smo spregovorili o stanju in izzivih deinstitucionalizacije in uvedbe dolgotrajne oskrbe v Sloveniji. Že več kot leto in pol je namreč minilo od uveljavitve vladnega zakona, ki na tem področju prinaša postopno uveljavljanje več pravic. Pred kratkim se je sklenila tudi javna razprava o spremembah in popravkih tega zakona, ki je kompleksen, saj poleg storitvenega dela opredeljuje še financiranje. Sem spada tako imenovani obvezni solidarnostni prispevek za dolgotrajno oskrbo, ki ga bomo od 1. julija letos plačevali zaposleni, delodajalci in upokojenci. V oddaji so spregovorili državni sekretar na Ministrstvu za solidarno prihodnost Luka Omladič, Suzi Kvas iz Socialne zbornice Slovenije, Vijola Bertalanič iz Zveze društev upokojencev Slovenije, Tatjana Milavec iz Skupnosti centrov za socialno delo Slovenije in Denis Sahernik iz Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Sol in luč
Kulturni utrinki
Tudi letos bodo kot uvod v novo uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki bo prihodnje leto, v Škofji Loki in okolici pripravili Dneve Škofjeloškega pasijona. V Kulturnih utrinkih smo predstavili program dogodkov, ki bodo potekali med 18. marcem in 21. aprilom.
Kuhajmo s sestro Nikolino
V postnem času so dobrodošle jedi iz prosene kaše, ki jih lahko pripravimo tako slane kot sladke. Najprej pristavimo mleko in ko zavre, dodamo kašo, ki jo prej dobro operemo (dvakrat ali trikrat) pod tekočo vodo. V 1 litru mleka skuhamo 10 dag kaše. Vre naj mirno, da komaj brbota. Iz tako kuhane kaše lahko naredimo narastek. Kaši dodamo rumenjak, posebej pa iz beljakov naredimo sneg, ki ga malo sladkamo in zamešamo v kašo. Polovico mase naložimo v stekleno skledo, naložimo dušena jabolka ali v rumu namočene rozine (zamrznjene maline), pokrijemo z ostalo kašo in damo v pečico za 15 minut. Odkrijemo in pustimo, da se do konca zapeče in dobil lepo barvo. Lahko pa je kuhana kaša kot priloga (namesto riža): zabelimo jo s prepraženo čebulo, maslom, ocvirki. Kuhano kašo lahko uporabimo tudi za pripravo zrnate solate ... Poslušalka pa je povedala, da v postu rada pripravi Zeljno kašo. Proseno kašo opre in jo da kuhati h kislemu zelju. Zabeli s slanino ali ocvirki.
Življenje išče pot
Kaj pomeni spreobrniti se in verovati evangeliju v postnem času? To vprašanje si moramo večkrat postaviti in razmisliti o sebi, pravita idrijski župnij Marko Rijavec in narodna delegatka za sveto leto s. Božena Kutnar.
Svetovalnica
V državi deluje več zavetišč za živali. Kako poteka njihovo delo in kako lahko žival posvojimo sami, kakšni so pogoji in kaj od nas pričakujejo? O tem smo govorili z gostjo Oljo Ivanovič iz ljubljanskega zavetišča.