Is podcast
Medtem ko se mi predajamo prijetnim občutjem, ko posedamo v …
Medtem ko se mi predajamo prijetnim občutjem, ko posedamo v …
Pride čas, ko človek odraste, ko se osamosvoji in se poda po …
Pride čas, ko človek odraste, ko se osamosvoji in se poda po …
Kje so stopinje, ko še snega ni … Včasih smo govorili o snežni nadlogi, zdaj …
Kje so stopinje, ko še snega ni … Včasih smo govorili o snežni nadlogi, zdaj …
Pred časom sem se odločil, da si bom podaljšal spanec. Kar seveda ne pomeni …
Pred časom sem se odločil, da si bom podaljšal spanec. Kar seveda ne pomeni …
V teh dneh, ko vse hiti, vrvi, ko kar brbota od želja in pričakovanj, ko ne moreš …
Angeli nas varujejo nevarnosti in nam pokažejo kakšen smerokaz na življenjskih poteh. Kje vse jih srečuje Gregor Čušin in kako prepoznava njihove namige, nam bo zaupal v rubriki »Lahko noč, moj angel«, ki ji lahko prisluhnete od ponedeljka do petka nekaj minut pred večerno sveto mašo ob 19h.
Vsi se želimo biti srečni in to je možno. Zagotova pot je hvaležen človek, ki se zna vsaj zvečer zahvaliti za dobro in težko v preteklem dnevu. Sadovi so več zdravja, več zadovoljstva, več miru med ljudmi in več upanja. Kako se v tej kreposti vaditi, je razmišljala s. Meta Potočnik.
V zadnji zgodbi nam Filip zaupa kdo bo njegova birmanska botra, kakšne načrte imajo za poletje, kdaj se vrne mama in koliko mu je pomenilo srečevanje s pesmimi in življenjem blaženega Grozdeta.
Tokrat sta bila gosta v oddaji Za življenje zakonca Perko, ki sta spregovorila o vrednotah v zakonu, vabljeni k poslušanju.
Tako kot je Jezus svojim apostolom po vstajenju odprl um, da so umevali Pisma, ga po istih pismih odpira tudi nam. Če so ta pisma že v antiki in nato skozi vsa nadaljnja stoletja iz vseh, ki so jih brali, preprostih in izobraženih, naredila junake duha in dejanj, lahko ta ista pisma ob vsakdanji molitvi dajejo moč in spoznanje tudi nam.
Komentar je pripravil Milan Knep, tajnik Katehetskega urada ljubljanske nadškofije.
»Dobro v nas počasi raste. Počasi rastejo naše življenjske izkušnje. Počasi raste naša modrost. Naš značaj se počasi preoblikuje, prilagaja in postaja vse bolj človeški. Tudi dobrota človeške družbe počasi raste. Počasi rastejo spoznanja o dostojanstvu človeške osebe. O enakopravnosti. O potrebi po sodelovanju. Počasi rastejo spoznanja o tem, kako uničujoče je sovraštvo in ljubosumje, kako nesmiselno je tratiti svoje moči za prekomerno kopičenje materialnih dobrin. In počasi v nas in v družbi raste spoznanje o tem, da je najdragocenejše tisto, kar je v srcu in kar živi v naših odnosih,« je v zadnjem malem misijonskem nagovoru med drugim poudaril duhovnik Mitja Markovič. Vabljeni, da mu prisluhnete v celoti!
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče