Dr. Jože Možina komentira to, da mu je urednica RTV Slovenija Polona Fijavž prepovedala narediti intervju s koordinatorko pohodov za življenje Uršo Cankar Soares.
Dr. Jože Možina komentira to, da mu je urednica RTV Slovenija Polona Fijavž prepovedala narediti intervju s koordinatorko pohodov za življenje Uršo Cankar Soares.
Dr. Jože Možina komentira to, da mu je urednica RTV Slovenija Polona Fijavž prepovedala narediti intervju s koordinatorko pohodov za življenje Uršo Cankar Soares.
Komentar koordinatorice Pohoda za življenje, Urše Cankar Soares o tem, da je TV Slovenija prepovedala intervju z njo, ker naj bi bila njena stališča v nasprotju z ustavo.
Komentar koordinatorice Pohoda za življenje, Urše Cankar Soares o tem, da je TV Slovenija prepovedala intervju z njo, ker naj bi bila njena stališča v nasprotju z ustavo.
Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.
Ob 16. oktobru, svetovnem dnevu oživljanja, je med drugim v ospredju vprašanje dostopa do izobraževanja s področja prve pomoči, pravijo na RKS. Hkrati poudarjajo pomen poznavanja temeljnih postopkov oživljanja z uporabo avtomatskega eksternega defibrilatorja. Več o tem pa v pogovoru s Primožem Velikonjo, ki ima na področju reševanja dolgoletne izkušnje, že več kot 10 let pa vodi usposabljanja v Kočevju in drugod, tudi v tujini.
Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.
Poslanec Anže Logar je tudi sam potrdil, da se je odločil za politično pot zunaj SDS. Ob tem je napovedal stranko politične širine, ki jo bo ustanovil do konca leta. Do takrat bo v državnem zboru deloval kot nepovezan poslanec. Imena stranke še ni razkril. O razlogih zanjo in o tem, ali se mu bosta pridružila še poslanca Dejan Kaloh in Eva Irgl, je odgovarjal v pogovoru s Tanjo Dominko.
V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever
V nedeljo bo minilo 150 let od rojstva prekmurskega duhovnika in graditelja slovenstva Jožefa Klekla starejšega. V Črenšovcih, kjer je pustil najvidnejše sledi, mu nocoj pripravljajo akademijo. V soboški stolnici pa se bo začela slovesnost prenosa njegovih telesnih ostankov iz Murske Sobote v Črenšovce, kjer ga bodo pokopali v lurško kapelo tamkajšnje župnijske cerkve. O tem je za Radio Ognjišče spregovorila podpredsednica uprave Ustanove Fundacije Jožefa Klekla starejšega Andreja Sever
V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.
V Zavodu Antona Martina Slomška so se teden dni po hudi preizkušnji, ko se je podrl del strehe športne dvorane, s sveto mašo zahvalili za božje varstvo. Ob somaševanju zavodskih in dekanijskih duhovnikov, tudi vikarja Ivana Štuheca, jo je daroval mariborski nadškof Alojzij Cvikl, udeležili pa so se je vsi, otroci vrtca, učenci, dijaki in zaposleni. Za naš radio je o dogodku, škodi in sanaciji spregovoril direktor zavoda Andrej Flogie.
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Slovenija, ki je prejšnji mesec predsedovala Varnostnemu svetu, je v tej vlogi komentirala tudi napade Izraela v Libanonu. Pri tem je spomnila na izvajanje resolucije 1701, ki naj bi jo spoštovali obe državi. Kritična je bila predvsem do Izraela, na kar ga je opozorila prek izraelskega veleposlanika pri Združenih narodih. Na tako imenovano »demaršo« se je odzvala tudi izraelska stran in v spravljivem tonu opozorila na neuravnoteženost slovenske diplomacije pri zavzemanju stališč do trenutnega dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Resolucija Varnostnega sveta 1701 iz leta 2006, ki je sledila prekinitvi sovražnosti med Libanonom in Izraelom, ni nikoli zares zaživela. Slovenija je pozvala k izvajanju resolucije. Izraelska stran je odgovorila, da se tudi sama zavzema za to, a Hezbolah že od lanskega 8. oktobra krši premirje in raketira Sever Izraela. Temu je pritrdil tudi geopolitični analitik Laris Gajser, ki je o resoluciji, na katero se sklicuje Slovenija, še dodal, da Libanon ni nikoli nadzoroval svoje državne oziroma enotne vlade ni bilo več že dolga leta. Jug Libanona je bil pod nadzorom Hezbolaha, ki je dejansko voden s strani Irana. V skladu z resolucijo bi morala biti tam libanonska vojska, kar se nikoli ni zgodilo.
Izrael tudi trdi, da je Slovenija pri oceni najnovejših razmer v Libanonu zavzela neuravnotežen pristop. Spregledala je dejstvo, da je izraelska stran po številnih neuspešnih diplomatskih poskusih za umiritev razmer, enajst mesecev pokazala veliko zadržanost do napadov Hezbolaha, kar je več kot dovolj. Izraelska stran je opozorila še na govor predsednika Goloba na zasedanju Generalne skupščine, ki je povsem zaobšel izraelske talce, ki jih zadržuje Hamas. Kritična je tudi do Tanje Fajon, ki o stvareh, ki bi jih morali najprej reševati dvostransko, govori v medijih, na tiskovnih konferencah brez tega, da bi skušala o tem govoriti z izraelskimi diplomati. Laris Gajser je o tej plati slovenske zunanje politike dejal, da je postala s priznanjem Palestine propalestinska. Propalestinsko držo je pokazala tudi v Varnostnem svetu in jo brani v mednarodnih ustanovah.
Izraelska stran upa in pričakuje v prihodnje veliko večjo uravnoteženost v podobnih primerih, a pod trenutno vlado je to težko pričakovati. Več o tem pa v pogovoru z Gajserjem, ki mu lahko prisluhnete tukaj.
Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa. Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk.
Pogovarjali smo se z duhovnim voditeljem Slovencev v Beneluksu, dr. Zvonetom Štrubljem. Komentiral je papežev obisk v Belgiji. Povedal je podrobnosti, ki niso bile del uradnega programa. Izrazil je veselje, da se je nedeljske svete maše v Bruslju udeležilo tudi veliko članov tamkajšnje slovenske skupnosti, nekaj jih je sodelovalo tudi v pripravi na papežev obisk.
Mesec oktober je v mnogočem mesec, ki je povezan z duhovnostjo, ko Sonce ugaša in moramo mraz pregnati s pomočjo našega notranjega ognja. Razplamtimo ga lahko z molitvijo, v oktobru še posebej z rožnim vencem in s primernim branjem. V oddaji Sol in luč smo izbrali knjigo z naslovom Poti graditve duhovne identitete.
- Duhovno življenje je dinamičen proces osebne svetosti.
- Kako ljudje zlorabljamo Boga in kakšna je pri tem odgovornost posameznika?
- Soočenje z lastnimi mejami je odkritje našega poslanstva.
Proračuna za prihodnji leti predvidevata občutno povečanje sredstev za Slovence v zamejstvu in po svetu glede na letošnje in lansko leto. Državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu Vesna Humar je na današnji seji pristojne komisije državnega zbora povedala tudi konkretne številke: prihodnje leto 13 milijonov evrov, v letu 2026 pa malo več kot 12,1 milijona evrov. Milijon razlike je zaradi izvedbe projekta Evropska prestolnica kulture, ki bo potekal v Novi Gorici in Gorici, velika večina tega denarja bo namenjenega društvom in organizacijam, ki se bodo udeležili in sooblikovali dejavnosti, ki se bodo zgodile junija v obeh mestih. Državna sekretarka je še izpostavila, da država tudi prvič v zgodovini namenja namenska sredstva za spodbujanje vračanja Slovencev po svetu v domovino - doslej so za ta namen vzpostavili infotočko.
Tokratni gost je 23-letni vloger Vid Pintarič. Hojo v gore je zares vzljubil, ko je spoznal, da je to pravzaprav zanimivo in koristno. Prej so ga v hribe vlekli starši, kar je sovražil. Zanimati ga je začelo tudi preživetje v naravi, zato je oboje združil in zdaj praviloma na vsakem vrhu tudi prespi. Njegove podvige na youtubu spremlja na tisoče mladih, ki jih navdušuje za fizično aktivnost in kopanje v mrzli vodi. Tik pred novim podvigom se je s prijateljem Domnom Benedetičem oglasil v našem studiu.
Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih.
Združenje kmečkih sirarjev Slovenije je v torek, 8. oktobra, na Brdu pri Kranju pripravilo že 4. festival slovenskih sirov. Festivala se je udeležilo dobrih 1000 obiskovalcev, 26 sirarn pa je dalo v pokušino skupaj 70 sirov. Častni gost festivala je bil Marko Lotrič. Za izvirne prigrizke s siri so poskrbeli trije mladi prevzemniki gostiln. V Kmetijski oddaji ste lahko prisluhnili kratki reportaži o pestrem in zanimivem dogajanju na samem festivalu sirov.
Sadje skrtačimo in dobro operemo, da se da olupiti in z nožem razrežemo na četrtine. Tudi peščišče je treba dobro izrezati. V lonec dodamo še nekaj tekočine in med kuhanjem večkrat premešamo. Ko je kuhano, zmiksamo s paličnim mešalnikom. Po okusu sladkamo in prilijemo domač ribezov ali malinov sok (lahko tudi malo limoninega soka). Nato naj se kuha še 10 do 15 minut, da se sladkor raztopi in je marmelada primerno gosta. Nalagamo jo v pogrete kozarce in dobro zapremo. Ta marmelada je izredno dobra za polnjenje buhteljnov in rogljičkov, ker ne steče.