Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Matjaž Merljak

družba rojaki gospodarstvo

27. 8. 2025
Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Matjaž Merljak

VEČ ...|27. 8. 2025
Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Matjaž Merljak

družbarojakigospodarstvo

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|26. 8. 2025
20 let prireditve Ob taktu barv

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.

20 let prireditve Ob taktu barv

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

20 let prireditve Ob taktu barv

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.

VEČ ...|26. 8. 2025
20 let prireditve Ob taktu barv

V Slovenskem domu San Martin v Buenos Airesu so obeležili dvajset let kulturnega večera Ob taktu barv. Idejni oče in dve desetletji gonilna sila prireditve Viktor Leber je letos zasnoval dva dogodka, ki sta potekala dve zaporedni avgustovski soboti. Najprej so odprli razstavo umetnin slikarja, scenografa, rezbarja, ilustratorja, igralca, pevca, po poklicu pa metalurga, globoko predanega svoji družini, veri in slovenskim koreninam Andreja Makeka, ki je umrl pred desetimi leti. Teden dni kasneje pa je bil koncert zasedbe Four Bellows Four Tales, to je kvartet harmonikarjev iz Trsta. Koncert »Od Gardela do Piazzolle« je občinstvo popeljal v svet tanga, prepletenega s strastjo, zgodovino in umetnostjo. Z gosti iz Trsta se je ta večer predstavil še Rodolfo Mederos, prava legenda argentinskega tanga. Pred nastopom so občinstvo z nasmehom in toplino pozdravile pevke vokalne skupine Mučačas pod vodstvom profesorice Ariane Žigart. To je bilo edinstveno kulturno doživetje, je po poročanju Svobodne Slovenije iz Argentine izjavil predsednik Slovenskega doma San Martin Marjan Boltežar.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|25. 8. 2025
V Monoštru so ustvarjali mladi zamejci

Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.

V Monoštru so ustvarjali mladi zamejci

Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

V Monoštru so ustvarjali mladi zamejci

Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.

VEČ ...|25. 8. 2025
V Monoštru so ustvarjali mladi zamejci

Zveza Slovencev na Madžarskem je gostila letošnjo, 53. mednarodno likovno kolonijo mladih, ki je pet dni potekala v Monoštru. Med ustvarjanjem se je družilo 17 otrok od 5. do 9. razreda iz Porabja, Slovenije, Avstrije in Italije. Kolonija se vsako leto seli med Slovenijo in kraji, kjer živijo zamejski Slovenci. Poleg dopoldanskega ustvarjanja so bili popoldnevi na koloniji namenjeni spoznavanju naravne in kulturne dediščine Porabja in Prekmurja. Tako so udeleženci obiskali Tromejo, slovenski muzej Avgusta Pavla v Monoštru, baročno cerkev ter svetlobni križ v Števanovcih, prosti čas pa so namenili druženju in športnim dejavnostim. Ob zaključku kolonije so v Slovenskem domu v Monoštru pripravili razstavo likovnih in lončarskih izdelkov. Otroci so namreč obiskali dve delavnici: likovno je vodila mlada mentorica Tina Rajnar, lončarsko pa izkušeni lončarski mojster iz Prekmurja Štefan Zelko. Kolonija tako že 53 let povezuje mlade iz različnih držav, ki utrjujejo znanje slovenskega jezika in krepijo čezmejne vezi.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|24. 8. 2025
Delovanje kulturnih društev na Koroškem

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.  

Delovanje kulturnih društev na Koroškem

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.  

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Delovanje kulturnih društev na Koroškem

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.  

VEČ ...|24. 8. 2025
Delovanje kulturnih društev na Koroškem

Bogato in raznoliko je delovanje slovenskih društev na avstrijskem Koroškem. Tokrat smo pogledali k trem: Slovensko prosvetno društvo Gorjanci Kotmara vas, Katoliško prosvetno društvo Drava Žvabek in Slovensko prosvetno društvo Dobrač Brnca. Predsedniki Vinko Wieser, Jokej Logar in Marjan Gallob so bili gostje prireditve letošnjih Koroških kulturnih dnevov v Ljubljani, ki jo je pripravil Klub koroških Slovencev v Ljubljani.  

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|17. 8. 2025
Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

družba rojaki mladi cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

VEČ ...|17. 8. 2025
Višarski dnevi mladih in Vseslovensko srečanje

Na Svetih Višarjah so se na 37. Romanju treh Slovenij zaključili Višarski dnevi mladih. O tem nam je več povedala Jerica Koren. Slišali ste še vabljena govorca letošnjega 21. Vseslovenskega srečanja v državnem zboru – Marjana Kolariča iz Kanade in Mariano Poznič iz Argentine.  

Matjaž Merljak

družba rojaki mladi cerkev kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|14. 8. 2025
Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

VEČ ...|14. 8. 2025
Na rožnico se bodo spomnili Čedermaca - msgr. Qualizze

Vnebovzetje je največji Marijin praznik v liturgičnem koledarju, zato je med Slovenci poznan tudi z imeni veliki šmaren, šmarna miša in rožnica. Tako mu med drugim pravijo v Nediških dolinah v Furlaniji. Najbolj znano praznovanje je v Dreki. Vsako leto ga je slovesno pripravil msgr. Marino Qualizza, ki pa je pred tremi meseci, meseca maja odšel v večnost. Veliko ljudi od vsepovsod je prišlo k njegovi sveti maši v lepo cerkev Vnebovzete Božje Matere nad Krasom, piše petnajstdnevnik Dom. Letos bo  prva rožinca brez čedermaca msgr. Qualizze, se pa bodo naj spomnili pri opoldanski sveti maši, ki jo bo daroval videmski nadškof msgr. Riccardo Lamba. Na začetku bo blagoslovil snopiče rož in na koncu vodil procesijo s podobo Device Marije. Pel bo zbor Rečan Aldo Klodič. Nadškof bo ob tej priložnosti blagoslovil spomenik duhovnikom, ki so se rodili v Dreki ali so tam delovali. Nanj so namreč dodali ime msgr. Qualizze, ki je tja hodil maševal kar 37 let. Na istem spomeniku je tudi ime Emila Cenciga, ki je bil župnik med letoma 1989 in 2007. Tudi njega se bodo spomnili, saj letos mineva sto let od njegovega rojstva.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|13. 8. 2025
Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

VEČ ...|13. 8. 2025
Četrt stoletja Triviuma

Na gori sv. Heme nad Globasnico v Podjuni na avstrijskem Koroškem bo jutri že 25. leto zapored potekalo čezmejno srečanje umetnikov in umetnic iz alpsko-jadranske regije Trivium. Na treh krajih zgodnjekrščanskega romarskega svetišča bodo z glasbenimi in literarnimi prispevki pogledali nazaj, v cerkvi pa bo sledil poseben in nov program. Na željo Valentina Omana so vsi likovni umetniki in  umetnice Triviuma prvih 25 let povabljeni, da za ta večer prispevajo majhen „ex voto - sliko, podarjeno zaradi obljube. V glasbenem delu bodo sodelovali: Mira Gregorič (violina), Sara Gregorič (kitara), Eva Kumpfmüller Lipuš (sopran), Helene Glüxam (kontrabas), Janez Gregorič (kitara), Roman Pechmann (akordeon), Emanuel Lipuš (tolkala) in Gerd Hermann Ortler. Umetniki besede tokratnega Triviuma pa bodo: Dominik Srienc, Alenka Resman Langus in Maximilian Achatz, še sporočajo s Krščanske kulturne zveze iz Celovca.

Matjaž Merljak

družba rojaki kultura

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 8. 2025
Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini

Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

VEČ ...|12. 8. 2025
Sprememba za svete maše v Wollongongu

Rojaki iz Wollongonga v Novem Južnem Walesu v Avstraliji so se to nedeljo zadnjič zbrali v svoji cerkvi vseh svetih v Figtreeju. Kot piše na spletni strani Slovenskega katoliškega misijona svetega Rafaela v Sydneyju, po 43-ih letih končujejo z božjimi službami in srečanji v slovenski cerkvi in zato so se zahvalili Bogu ter se priporočili za naprej. Obnovili so posvetitev slovenskega naroda Materi Božji in na koncu zapeli zahvalno pesem. Od septembra bodo v Wollongongu svete maše v hrvaški cerkvi Marije kraljice, prav tako v Figtreeju, ki je samo kilometer stran od dosedanje cerkve. Na voljo je tudi dovolj veliko parkirišče. Svete maše bodo še naprej vsako drugo nedeljo v mesecu, prvič 14. septembra ob štirih popoldne.

Matjaž Merljak

družba rojaki cerkev

Slovencem po svetu in domovini
Oddaja je namenjena obveščanju poslušalcev v domovini z življenjem rojakov po svetu. V oddaji poročamo, kaj je novega pri Slovencih v zamejstvu, v Evropi, ZDA, Kanadi, Argentini in Avstraliji. V oddaji lahko slišite tudi glasbo, ki jo ustvarjajo rojaki. Včasih so oddaje v celoti posvečene določeni tematiki.
Matjaž Merljak

Matjaž Merljak

Priporočamo
|
Aktualno

Naš gost

VEČ ...|23. 8. 2025
Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Zgodovinar dr. Mitja Ferenc

Na Evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov, smo v oddajo Naš gost povabili zgodovinarja, člana Komisije Vlade Republike Slovenije za reševanje vprašanj prikritih grobišč, pionirja raziskovanja teh tematik pri nas, iniciatorja, vodjo terenskih raziskav, ki je našel več sto lokacij žrtev povojnih pobojev dr. Mitja Ferenca. Je tudi prvopodpisani pod resolucijo o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji, ki jo je Evropski parlament sprejel 8. julija letos. 

Radio Ognjišče

spominživljenjeMitja FerencEvropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimovprikrita grobiščaresolucija o ohranjanju spomina na žrtve povojnega komunističnega obdobja v Sloveniji

Sol in luč

VEČ ...|26. 8. 2025
dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

dr. Jože Ramovš: Sto domačih zdravil za dušo in telo

»Včasih se človek odloči za slabšo možnost, kar postane tudi izkušnja. Človek je tu s svojo duhovno zmožnostjo kakor krmar ladje, ki nenehno popravlja njeno smer, dokler varno ne pristane na cilju. Nečesa pa človek ne more. Ne biti človek.« Tako je v knjigi »Sto domačih zdravil za dušo in telo« zapisal dr. Jože Ramovš. Iz knjige smo za oddajo prebrali nekaj izbranih odlomkov.

Tadej Sadar

Komentar tedna

VEČ ...|22. 8. 2025
Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant: Dan spomina na žrtve vseh totalitarnih sistemov

Avtor ob dnevu spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov (23. avgust) opozarja na dolžnost politike, da spoštuje človekovo dostojanstvo, pravičnost in ustavne temelje demokracije. Kritizira zanikanje zločinov komunizma, ki jih primerja s fašizmom in nacizmom, ter poziva k enakovrednemu spoštovanju vseh žrtev – od domobrancev do žrtev Golega otoka. Izpostavi tudi vlogo nekaterih vplivnih oseb iz preteklosti, kot sta Zdenko Roter in Mitja Ribičič, ter poziva k razkritju resnice in spravi. Zaključi z apelom mladim, naj varujejo demokracijo in preprečijo ponovitev zgodovinskih zlorab.

Janez Juhant

komentartotalitarizemkomunizemfašizemžrtvedemokracijaUDBAGoli otokčlovekove pravicespravazgodovinski spomin

Kmetijska oddaja

VEČ ...|24. 8. 2025
Agra, širjenje bolezni modrikastega jezika, nasveti za setev trav in TDM

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv. 

Agra, širjenje bolezni modrikastega jezika, nasveti za setev trav in TDM

V oddaji je odmevalo odprtje sejma Agra, dogajanje povezano z širitvijo bolezni modrikastega jezika, mag. Jože Mohar pa je svetoval glede setve trav in travnodeteljnih mešanic, ter drugih dosevkov za zimsko ozelenitev njiv. 

Robert Božič

kmetijstvodosevkiozelenitevmodrikasti jezikAGRA

Doživetja narave

VEČ ...|22. 8. 2025
Kolaž načrtov in spominov...

Oddajo so napolnili smeli načrti in pisani spomini gostov, ki svoje navdihe iščejo v naravi in gorah. Z nami so bili Tea Bernik, Žiga Papež, Simon Bučar, in Jani Bele. Tokratnim Doživetjem bi lahko nadeli podnaslov: od Narnije v Kančevcih, harmonike na Koroškem, prek slovenske transverzale do Himalaje.

Kolaž načrtov in spominov...

Oddajo so napolnili smeli načrti in pisani spomini gostov, ki svoje navdihe iščejo v naravi in gorah. Z nami so bili Tea Bernik, Žiga Papež, Simon Bučar, in Jani Bele. Tokratnim Doživetjem bi lahko nadeli podnaslov: od Narnije v Kančevcih, harmonike na Koroškem, prek slovenske transverzale do Himalaje.

Blaž Lesnik

naravaskavtislovenska planinska potsladkorna bolezens harmoniko na KoroškoSimon BučarJani BeleKilimandžaroRwenzoriNepal

Otok

VEČ ...|27. 8. 2025
Pogovori z nikomer

Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.

Pogovori z nikomer

Tokrat je bil z nami pesnik Brane Senegačnik in pesmi iz zbirke Pogovori z nikomer.

Gregor Čušin

glasbapoezija

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|27. 8. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 27. 8.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Pogovor o

VEČ ...|27. 8. 2025
O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

O pomenu kakovostne paliativne oskrbe in podpore žalujočim

Ob začetku zbiranja podpisov pod zahtevo za razpis referenduma o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja bomo v oddaji Pogovor o predvajali posnetek okrogle mize, ki se še kako dotika tega področja. V letošnjem marcu so jo pripravili na Univerzi Sigmunda Freuda. O žalovanja v času paliativne  oskrbe in umiranja bližnje osebe so spregovorili nekdanja državna koordinatorica za razvoj paliativne medicine Mateja Lopuh, vodja programa Žalovanje odraslih, otrok in mladih pri Slovenskem društvu Hospic Tamara Zemlič Radović in član komisije za medicinsko etiko, pediater dr. Urh Grošelj. Omizje je povezovala Mateja Feltrin Novljan.

Radio Ognjišče

politikaživljenje

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|27. 8. 2025
Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Državna sekretarka se je srečala z zamejskimi gospodarstveniki

Državna sekretarka Vesna Humar se je na sejmu AGRA srečala s člani Zamejske gospodarske koordinacije iz Italije, Avstrije, Madžarske in Hrvaške. Kot so sporočili z Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, je bilo srečanje namenjeno pregledu aktualnih zadev. Državna sekretarka je predstavila aktivnosti v zvezi z načrtovano spremembo zakonodaje, ki bo uredila delovanje in povezovanje zamejskih gospodarskih struktur. Ob tem je poudarila: Glavni cilj zakona je vzpostaviti podlago, da se oblikuje razvojni program za vsa štiri slovenska zamejstva. To pomeni, da bomo v naslednjih štirih letih vlagali v razvoj gospodarskih in turističnih dejavnosti v sosednjih državah. Če bodo dobra delovna mesta, bodo mladi ljudje ostajali doma, bodo družine ostajale doma in bodo tudi naše zamejske skupnosti imele boljšo, lepšo prihodnost. Po sestanku, ki mu je sopredsedoval državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan, je sledil skupni ogled sejma AGRA. Ob tem je potekalo srečanje z vodstvom in predstavniki Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij. Državna sekretarka je obiskala tudi stojnico Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Muraba, kjer so predstavili projekte čezmejnega povezovanja.

Matjaž Merljak

družbarojakigospodarstvo