Is podcast
Roka kar nekoliko zatrepeče, ko se spravim k pisanju pisma tako slovečemu …
Lahko se zaustavimo pri nenavadnem dejstvu, da nekdo, ki se imenuje Januarij, goduje septembra …
Lahko se zaustavimo pri nenavadnem dejstvu, da nekdo, ki se imenuje Januarij, goduje septembra …
Vau! Res nisem vedel, da imajo tudi astronavti svojega zavetnika! Niti na kraj pameti …
Vau! Res nisem vedel, da imajo tudi astronavti svojega zavetnika! Niti na kraj pameti …
Kadar me kdo, zaradi moje vere in mojih nazorov, pošlje v … mračni srednji vek …
Kadar me kdo, zaradi moje vere in mojih nazorov, pošlje v … mračni srednji vek …
Tvoje ime, Ljudmila, je v naših krajih kar pogosto … pa vendar poznam …
Tvoje ime, Ljudmila, je v naših krajih kar pogosto … pa vendar poznam …
Če si z nekom blizu, sta na ti in če sta na ti, si imata tudi kaj povedati in če je tisti drugi svetnik, ti lahko pove veliko. Gregor Čušin izziva svetnike preteklosti s sodobnim časom in je z njimi ves čas na ti.
Goste smo vprašali, kje so reforme, zakaj vlada dopušča, da zdravstvo razpada, bo javni sektor zaradi bombončkov za nekaj časa utihnil in kaj nas še čaka do konca leta. Prav tako nismo mogli mimo pestrega evropskega dogajanja. Bo Marta Kos, ki je druga izbori za komisarko, to res postala, in kako trdna je Evropska unija po zadnjih volitvah.
V tokratni oddaji smo vam predstavili monografijo z naslovom Virgil Šček, Dnevniški zapisi: 1909-1933, ki jo je izdal Študijski center za narodno spravo v so-založništvu z Goriško Mohorjevo družbo. Monografija prinaša prvi del Ščekovih dnevniških zapisov, ki segajo od začetka njegovega pisanja dnevnika v letu 1911 do konca leta 1933. O knjigi so spregovorili predsednik Goriške Mohorjeve družbe msgr. mag. Renato Podbersič, ter urednika dnevniških zapisov in sodelavca Študijskega centra za narodno spravo dr. Renato Podbersič in dr. Matic Batič. Pogovor je povezoval dr. Jože Možina.
Ob tradicionalnem festivalu verne mladine v Stični smo se pogovarjali z dr. Janezom Grilom, ki je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja nekaj let tudi medškofijski asistent za študente. Še danes se govori o številčnejši udeležbi mladih iz Slovenije na več srečanjih po Evropi v osemdesetih letih, bil je tudi v pripravljalnem odboru za oba papeževa obiska, član komisije za ureditev odnosov med Cerkvijo in državo ter nekaj let tudi vodja tiskovnega urada in še marsikaj. Bil je predavatelj pastoralne sociologije na Teološki fakulteti, dejaven publicist in med drugim tudi velik ljubitelj gora - prejel je zlati znak Planinske zveze Slovenije, najbolj pa ga širša javnost pozna po dvajsetletnem zavzetem delu urednika in vodje založbe Družina, katoliškega tednika, kjer je izdatno prispeval k razmahu izdajateljske dejavnosti. V novomeški škofiji je zdaj stolni prošt.
V torek je na Novi univerzi potekala zanimiva debata v okviru Akademskega foruma z naslovom »Je vzhodna srednja Evropa še posebej nagnjena k neliberalizmu?«. Na forumu, ki ga je vodil Matej Avbelj, sta nastopila veleposlanik Leon Marc in Ivan Kalmar, profesor na Univerzi v Torontu. Oba gosta sta v zadnjih letih izdala knjigi o neliberalizmu v srednji Evropi …
Prvič sem bila na kolesarjenju, a sem se hitro nalezla romarskega duha. Ne gre le za športno dejavnost, kar dobro povzame izbrano geslo od Marije k Mariji, od prijatelja k prijatelju. V ospredju je vera, živa vera, ki veje, ko smo zbrani skupaj. Odraža se v romarjih in tistih, ki romarje sprejmejo. In kakšne sprejeme smo doživeli!
V misijonski rubriki smo tokrat gostili benediktinko s. Cvetko Erce, ki že dvajset let živi in dela v samostanu na hrvaškem otoku Rab.
V kraju Svetvinčénat v hrvaški Istri bo 28. septembra 9. srečanje slovenskih in hrvaških vernikov. Več o njem je povedal član pripravljalnega odbora Ervin Mozetič. Med drugim smo poročali tudi o praznovanju nedelje svetniških kandidatov ljubljanske metropolije, ki je bilo letos v župnijski cerkvi v Metliki, in o dogajanju na Brezjah, kjer so frančiškani obhajali 800. obletnico vtisnjenja ran sv. Frančišku Asiškemu.
Spregovorili smo kritično o predplačilih sredstev, ki bodo v Sloveniji zamujala, Gabrijela Salobir s Kmetijsko gozdarske zbornice je povabila na izobraževanja za pripravo biovarnostnega načrta kmetije, Nataša Ferant z Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije pa predstavila ciljni raziskovalni projekt na področju pridelave zelišč.