Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 15-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 14-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 13-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 11-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 10-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 08-ih
Program zadnjega tedna
Program zadnjega tedna
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. april 2025 ob 07-ih
Program zadnjega tedna
Slovencem po svetu in domovini
V Peterlinovi dvorani v Trstu bodo nocoj podelili 62. zamejsko nagrado Vstajanje. Prejela jo bo Andrejka Možina za glasbeno-literarni projekt Besede ne ubogajo. Nagrajenka je glasbenica, skladateljica in besedilopiska, ki že dolgo raziskuje pokrajino zamejske poezije in povezuje verze z notami. V omenjeni knjigozvočnici gre za preplet različnih umetniških izrazov: poezije, glasbe in likovne umetnosti. Andrejka Možina je izbrala pesnice različnih generacij (Zora Tavčar, Irena Žerjal, Silvana Paletti, Alenka Rebula, Marija Kostnapfel, Marina Cernetig, Andreina Trusgnach Cekova) in izpostavila njihovo ustvarjalnost v prostoru Slovencev v Italiji. Besedila izbranih pesmi je uglasbila in izvedla s skupino Violoncelli Itineranti. Projekt ponuja novo, sodobno in privlačno pot širjenja slovenske poezije. Strokovno žirijo nagrade Vstajenje sestavljajo: prof. Magda Jevnikar, prof. Jadranka Cergol, prof. Adrijan Pahor, novinarka Erika Jazbar, urednica Nadia Roncelli in urednik Marij Maver.
Naš pogled
Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.
Za življenje
Zakonca Ruparčič sta iskala odgovore na otroška vprašanja o prazniku velike noči.
Naš gost
Karel Gržan je po letih delovanja v več župnijah, zdaj deluje kot kaplan v Lučah, Ljubnem in Solčavi. Preizkušen v zadnjih letih tudi v bolezni se je že od otroštva učil drugače razbirati svet. Črke zanj drugače plešejo, ko se jim je naučil slediti, je postajal vse močnejši ravno z njimi, oziroma v besedah. Je avtor več odmevnih knjig, nekatere je spisal tudi na humoren način in na svoj račun. Med prvimi nas je opozarjal na pomen čuječnosti, na odmik od manj imeti k več biti, k sobivanju in čutenju. Obiskali smo ga na njegovi domačiji, v hribih nad Savinjo, kjer nas z zgledom na videz preprostega življenja, nekoliko odmaknjenega, a v sožitju z naravo in okoliškimi domačini, uči pristnega občestva.
Sol in luč
V oddaji Sol in luč smo ponovili izbor odlomkov iz knjige o tveganjih in stranskih učinkih pretirane skrbi za zdravje in o tem, kako uživati v življenju. Psihiater in teolog, dr. Manfred Lütz se z obilo satire in brez dlake na jeziku postavi na stran veselja do življenja, ter se ne ustraši najbolj mejnih medicinskih, psihoterapevtskih in etičnih vprašanj.
Kulturni utrinki
Danes je mednarodni dan plesa. Svetovno poslanico je napisal plesalec Mihail Barišnikov, slovensko pa prispeval plesalec Boštjan Antončič. Grad Rihemberg je bil včeraj v znamenju netopirjev. V Celju pa odpirajo razstavo o spreminjanju podob slovenske krajine ter Celja.
Naš pogled
Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Zakladi naše dediščine
Je kaj pomembnejšega na področju dediščine od jezika? V jeziku smo, bivamo, nas določa, je dejal dr. Kozma Ahačič, jezikoslovec in predstojnik Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU. V daljšem pogovoru z njim smo govorili o zgodovini in razvoju slovenščine. Med drugim je tudi avtor izvirne bibliofilske izdaje Stati inu obstati.