Is podcast
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Dr. Kajetan Gantar je bil profesor, mentor, vzgojitelj, izreden pedagog, mojster jezikovnega izraza, Sovretov, Zoisov in Prešernov nagrajenec, član SAZU, prevajalec in pisatelj. Napisal je tri knjige o svojem življenju in vse so izreden dokument časa. Pogledali v njegove Utrinke ugaslih sanj.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
Oktobra lani je v 83.letu svoji življenjsko pot sklenil duhovnik in skladatelj Avgust Ipavec, znan predvsem po svojih vokalno inštrumentalnih delih, ki jih je pisal predvsem za velike zasedbe. Primorskega duhovnika in glasbenika nam je v oddaji Od slike do besede ob 21h predstavil Rado Čuk.
Avtor Duhovnega sveta Izaka Sirskega je Hilarijon Alfejev (1966), eden najbolj prepoznavnih intelektualcev sodobnega pravoslavja, trenutno metropolit Ruske pravoslavne Cerkve v Budimpešti. Monografija prinaša sintezo spoznanj o klasičnem teološkem piscu Izaku Sirskem (613–700), prikazuje Izakovo življenje ter njegove poglede na kreposti, meništvo, mistiko in eshatologijo. Delo se posveča manj znani veji vzhodne krščanske dediščine, t. i. Orientalski Cerkvi, ki je v zgodnjem srednjem veku (pred uveljavitvijo islama) prevladovala na območju Sirije, Mezopotamije in Armenije. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede.
Avtor Duhovnega sveta Izaka Sirskega je Hilarijon Alfejev (1966), eden najbolj prepoznavnih intelektualcev sodobnega pravoslavja, trenutno metropolit Ruske pravoslavne Cerkve v Budimpešti. Monografija prinaša sintezo spoznanj o klasičnem teološkem piscu Izaku Sirskem (613–700), prikazuje Izakovo življenje ter njegove poglede na kreposti, meništvo, mistiko in eshatologijo. Delo se posveča manj znani veji vzhodne krščanske dediščine, t. i. Orientalski Cerkvi, ki je v zgodnjem srednjem veku (pred uveljavitvijo islama) prevladovala na območju Sirije, Mezopotamije in Armenije. Knjigo je prevedel dr. Simon Malmenvall, ki je bil tudi gost oddaje Od slike do besede.
Ob godu svete Terezije Deteta Jezusa, smo oddajo Od slike do besede posneli v karmeličanskem samostanu v Sori, predstavili pa smo PISMA svetnice, ki je dobila vzdevek Mala Cvetka. Knjigo z naslovom Pisma sv. Terezije je prevedla s. Snežna Poljanšek, v oddaji pa je sodelovala tudi predstojnica samostana sestra Damjana Pintarič.
Ob godu svete Terezije Deteta Jezusa, smo oddajo Od slike do besede posneli v karmeličanskem samostanu v Sori, predstavili pa smo PISMA svetnice, ki je dobila vzdevek Mala Cvetka. Knjigo z naslovom Pisma sv. Terezije je prevedla s. Snežna Poljanšek, v oddaji pa je sodelovala tudi predstojnica samostana sestra Damjana Pintarič.
Predstavili smo knjižno delo zgodovinarja Igorja Omerze, ki opisuje, kako in kaj je Udba poročala Kučanu, ter kaj je Udba pisala o samem Kučanu.
Predstavili smo knjižno delo zgodovinarja Igorja Omerze, ki opisuje, kako in kaj je Udba poročala Kučanu, ter kaj je Udba pisala o samem Kučanu.
Oddaja z nagradami, tematika: Pričevalci in aktualne zadeve slovenske politike.
Oddaja z nagradami, tematika: Pričevalci in aktualne zadeve slovenske politike.
Lev Nikolajevič Tolstoj (1828–1910) je pomemben predstavnik ruskega realizma. Pisal je pripovedna in dramska dela ter polemične spise. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta obsežni zgodovinski roman Vojna in mir in roman Ana Karenina, v katerem kritično prikaže takratno rusko plemstvo.
Nekaj misli o njegovem življenju in delu smo našli v knjigi Janka Lavrina - Dostojevski, Nietzsche, Tolstoj: psihokritične študije.
Lev Nikolajevič Tolstoj (1828–1910) je pomemben predstavnik ruskega realizma. Pisal je pripovedna in dramska dela ter polemične spise. Med njegovimi najbolj znanimi deli sta obsežni zgodovinski roman Vojna in mir in roman Ana Karenina, v katerem kritično prikaže takratno rusko plemstvo.
Nekaj misli o njegovem življenju in delu smo našli v knjigi Janka Lavrina - Dostojevski, Nietzsche, Tolstoj: psihokritične študije.
V oddaji Od slike do besede gre za poglobljeno podajanje širše kulturnih in umetnostnih tem, ki se vežejo na literaturo, gledališče, glasbo, upodobitvene umetnosti … V njej najdejo mesto za pogovor avtorji, kritiki in preizpraševalci oz interpreti umetniških del. Oddaja je namenjena izobraženi publiki s posluhom za teme, ki so se in se pojavljajo v umetnosti. V oddaji gostimo številne nagrajence različnih nazorov in umetniških področij, ki predstavljajo in razmišljali o svojem delu in o širšem kontekstu umetnosti.
»Naše življenje je nenehno iskanje in približevanje Svetlobi, dokler ne dosežemo polnost njene Bližine,« je v enega od podlistkov za Revijo Ognjišče zapisal Karl Gržan in težko bi našli lepšo misel za praznike, ki so pred nami. Zbirko teh zapisov, ki so izhajali kot podlistki, so pri Založbi Ognjišče izdali kot knjižico z naslovom Od senc k svetlobi. Za tokratno oddajo Sol in luč smo pred praznikom izbrali dve, prva ima naslov Očetov pomežik iz večnosti, druga pa, Ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko in nam nadenejo šlajer večnosti.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 29. oktober 2024 ob 05-ih
Govorili smo o moči in pomenu molitve. Katekizem pravi, da je »molitev povzdigovanje duha k Bogu.« Kako moliti in koliko? Ali lahko s svojo molitvijo prepričamo Boga, da izpolni naše želje? Jezus je namreč rekel: Če ostanete v meni in moje besede ostanejo v vas, prosíte, kar koli hočete, in se vam bo zgodilo. V mesecu rožnega venca in misijonov sta bila z nami župnik v Preski Jure Koželj in misijonar Tone Kerin, ki se je z Madagaskarja letos preselil v Slovenijo in prevzel župnijo Brusnice. Pridružite se nam – ob 20. uri v živo!
Po obisku mestnih gozdov Kranja, Tolmina z Novo Gorico in Novega mesta smo se odpravili na Gorenjsko. Gozdna učna pot Predtrški gozd je speljana jugovzhodno od Radovljice, dolga je približno 3 km in opremljena s poučnimi tablami. O tem, kdo jo obiskuje, kaj ponuja in kje se še lahko sprehodimo v okolici, so v ciklu Gozdovi naših mest spregovorili: vodja območne enote Bled Jernej Avsenek, upokojena gozdarka Vida Papler, predstavnik občinske uprave občine Radovljica Dominik Skumavec, Gregor Klemenčič iz družbe Slovenski državni gozdovi, vodja krajevne enote Radovljica Simon Resman, nekdanji vodja krajevne enote Igor Lampe in direktorica TIC Radovljica Kaja Beton.
Pater Anselm Grün je skupaj z Lindo Jarosch napisal knjigo Kraljica in divja ženska, v kateri obravnavata različne svetopisemske like. Tokrat o Ruti in Sari.
Peti oktobrski torek je prinesel oddajo Kultura odnosov. Psihologinja in terapevtka Silva Matos je razmišljala o temah pogovorov, ki jih lahko odpiramo tako v družinskem kot širšem krogu: hvaležnost, spomini, prijateljstvo, smisel, odhajanje, poslavljanje ...
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
»Naše življenje je nenehno iskanje in približevanje Svetlobi, dokler ne dosežemo polnost njene Bližine,« je v enega od podlistkov za Revijo Ognjišče zapisal Karl Gržan in težko bi našli lepšo misel za praznike, ki so pred nami. Zbirko teh zapisov, ki so izhajali kot podlistki, so pri Založbi Ognjišče izdali kot knjižico z naslovom Od senc k svetlobi. Za tokratno oddajo Sol in luč smo pred praznikom izbrali dve, prva ima naslov Očetov pomežik iz večnosti, druga pa, Ko odložimo ponošeno zemeljsko obleko in nam nadenejo šlajer večnosti.