Is podcast
Mladi še vedno cenijo, če si vzameš čas zanje. To že 60 let potrjuje Anton Bedenčič, Ljubljančan, ki že 49 let deluje na Tržaškem, točneje na Repentabru - »Biseru sredi Krasa«. 13 let je že škofov vikar za Slovence, sicer pa je letošnji zlatomašnik.
Mladi še vedno cenijo, če si vzameš čas zanje. To že 60 let potrjuje Anton Bedenčič, Ljubljančan, ki že 49 let deluje na Tržaškem, točneje na Repentabru - »Biseru sredi Krasa«. 13 let je že škofov vikar za Slovence, sicer pa je letošnji zlatomašnik.
Mladi še vedno cenijo, če si vzameš čas zanje. To že 60 let potrjuje Anton Bedenčič, Ljubljančan, ki že 49 let deluje na Tržaškem, točneje na Repentabru - »Biseru sredi Krasa«. 13 let je že škofov vikar za Slovence, sicer pa je letošnji zlatomašnik.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
Z nami je svoja razmišljanja in spoznanja o življenju, ki jih je dobila tudi s spremljanjem umirajočih, delila učiteljica biologije na Gimnaziji in veterinarski šoli v Ljubljani Mihaela Terkov.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Naš gost je bil akademski slikar Lojze Čemažar, eden najvidnejših sodobnih cerkvenih slikarjev na Slovenskem, katerega slog zaznamujeta asketska figuralika in v simbolnem jeziku interpretirana tradicionalna krščanska motivika. V začetku meseca februarja so mu slovenski škofje podelili odličje sv. Cirila in Metoda in zato smo se določili, da umetnika povabimo k pogovoru.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
Naša sobotna gostja je bila vodja hiše Ljubhospic Tatjana Fink. Z nami je delila spomine na zgodnje otroštvo, ki ga je zelo zaznamovalo smrt očeta pa tudi spomine na raziskovanje in izobraževanje, povezano s hospicem, ki jo je navsezadnje pripeljalo k prav posebnemu delu, ki ga zdaj opravlja. Spregovorila je tudi o tem, kakšna spoznanja ji prinašajo srečevanja z umirajočimi in kako zelo pomemben del našega življenja so poslavljanja.
17. marca je k Bogu odšla nekdanja ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen. Za seboj je pustila bogato sled in tako smo se odločili, da ponovimo oddajo Naš gost v kateri nam je leta 2016 sama spregovorila o sebi. V oddaji je nismo spoznali zgolj kot humanitarno delavko, ampak tudi osebno. Jožica Ličen je prejela je kar nekaj nagrad, denimo odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje v slovenski Cerkvi, prav tako zamejsko nagrado Nadje Maganja, namenjeno izjemnim ženskim, bila je častna občanka Ajdovščine in „osebnost Primorske“, pa še bi lahko naštevali. Najbolj pa si ob omembi njenega imena predstavljamo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, katere soustanoviteljica je bila in jo je nato tudi skoraj 30 let vodila in navdihovala.
17. marca je k Bogu odšla nekdanja ravnateljica škofijske Karitas Koper Jožica Ličen. Za seboj je pustila bogato sled in tako smo se odločili, da ponovimo oddajo Naš gost v kateri nam je leta 2016 sama spregovorila o sebi. V oddaji je nismo spoznali zgolj kot humanitarno delavko, ampak tudi osebno. Jožica Ličen je prejela je kar nekaj nagrad, denimo odličje sv. Cirila in Metoda, najvišje priznanje v slovenski Cerkvi, prav tako zamejsko nagrado Nadje Maganja, namenjeno izjemnim ženskim, bila je častna občanka Ajdovščine in „osebnost Primorske“, pa še bi lahko naštevali. Najbolj pa si ob omembi njenega imena predstavljamo likovno kolonijo Umetniki za Karitas, katere soustanoviteljica je bila in jo je nato tudi skoraj 30 let vodila in navdihovala.
Prof. dr. Stanko Gerjolj je duhovnik, lazarist, ki ima tudi častni naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze…. V povezavi z izzivi vzgoje ter učenja je poglabljal znanje o integrativni geštalt pedagogiki, s čimer je obogatil slovenski in evropski prostor. Poudarja pomen odnosov in tudi poznavanja osebne in narodove zgodovine, ki je po njegovih besedah izvir za življenje v sedanjosti in prihodnosti.
Prof. dr. Stanko Gerjolj je duhovnik, lazarist, ki ima tudi častni naslov zaslužnega profesorja ljubljanske univerze…. V povezavi z izzivi vzgoje ter učenja je poglabljal znanje o integrativni geštalt pedagogiki, s čimer je obogatil slovenski in evropski prostor. Poudarja pomen odnosov in tudi poznavanja osebne in narodove zgodovine, ki je po njegovih besedah izvir za življenje v sedanjosti in prihodnosti.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Prof. dr. Svanibor Hubert Pettan, vodja Katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, je diplomiral v Zagrebu, magistriral v Ljubljani, doktoriral pa v ZDA. Tradicionalna glasba sveta je v ospredju pogovora, nekaj skladb smo tudi slišali.
Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.
Naš sobotni gost Janez Krišelj je po upokojitvi je odkril umetnost stare rokodelske obrti, s katero so se ukvarjali že njegovi predniki. Zdaj veliko časa preživi na svojem tesarskem stolu in ob vitri. Pravi, da ga najbolj zanimajo novi izzivi. Teh mu ne manjka tudi na kolesu: nekdanji športnik v 78. letu še vedno prevozi 10 tisoč kilometrov na leto.
Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.
Frančiška Bizant, Malenškova mama iz Žleb pri Medvodah, je sredi januarja, v družbi otrok, vnukov, pravnukov, prapravnukov in številne žlahte praznovala 100-ti rojstni dan. Vesela daru življenja in hvaležna za dar vere, ki sta jo z možem predala tudi naslednjim rodovom, še vedno uživa ob opravilih, ki zaznamujejo preprosto življenje domače kmetije. V sobotnem popoldnevu nam je spregovorila o spominih na prehojena leta, modrostih lepega zakonskega življenja, pa tudi preizkušnjah, ki jih je prineslo življenje. In hvaležnosti za vse, kar ob 100-letnici življenja dobiva še nove razsežnosti.
Oddaja prinaša pred poslušalce potret znane osebnosti. Navadno gostimo ljudi, ki so s svojimi znanji, uspehi na kulturnem, športnem, glasbenem, znanstvenem ali kakem drugem področju dosegli izstopajoče uspehe. Po drugi strani pa v teh oddajah prisluhnemo tudi osebam, ki so si tekom let pridobile veliko življenjskih izkušenj in modrosti. Oddaja Naš gost je vsekakor ena od kronskih oddaj našega sporeda, saj lahko poslušalcu predstavi zanimive ljudi, pa tudi življenjske okoliščine, ki so jih oblikovale, hkrati pa od voditelja zahteva visoko strokoven pristop, poglobljen študij tematike in dobro pripravo.
V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.
Kaj je empatija, kaj sočutje in kaj pomeni vživljanje v drugega? In tudi o tem, kako razvijati te sposobnosti v odnosih, smo govorili z našim rednim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.
Gostili smo zgodovinarja dr. Renata Podbersiča s katerim smo razmišljali ob nekaterih datumih, ki jih obeležujemo. Beseda je tekla o 27. aprilu, pa razstavi 3450 umorjenih/Macesnova gorica, pa o 29. maju, ko je bila ustanovljena Slovenska legija, prav tako smo se spomnili domobranske prisege iz leta 1944 in nenazadnje 17. maja, ko bo dan spomina na žrtve komunizma.
Govorili smo o razmerah na trgu dela, ki so zelo ugodne, saj brezposelnost vztraja na rekordno nizkih ravneh. Zaradi tega imajo težave delodajalci, ki kadre iščejo tudi v bolj oddaljenih deželah. Spregovorili bomo tudi o kršitvah delovnopravne zakonodaje, inšpekcijskih nadzorih in pokojninski ter davčni reformi, ki ju je napovedala vlada. O omenjenem smo spregovorili s predsednico Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidijo Jerkič, predsednikom Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije Blažem Cvarom in ministrom za delo Lukom Mescem.
Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.
Kaj je empatija, kaj sočutje in kaj pomeni vživljanje v drugega? In tudi o tem, kako razvijati te sposobnosti v odnosih, smo govorili z našim rednim gostom frančiškanom in kliničnim psihologom p. dr. Christianom Gostečnikom.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče