Is podcast
Lahko jo naredimo na dva načina: narezane gobe, ki jih popražimo na čebuli, vmešamo v zmleto meso, dodamo še sol, poper, peteršilj ali drobnjak (ter po želji še druge začimbe). Lahko pa gobe dodamo tudi narezanemu kruhu, zraven sodi še malo ostre moke in jajčno mleko, kisla smetana ... V obeh primerih z rokami dobro premešamo in na vlažni deski z rokami oblikujemo štruce. Naložimo na pekač in spečemo v pečici. Lahko pa pražene gobe, ki smo jim dodali jajce in počakali, da napol zakrkne, naložimo na listnato testo, skrbno zavijemo in spečemo.
Lahko jo naredimo na dva načina: narezane gobe, ki jih popražimo na čebuli, vmešamo v zmleto meso, dodamo še sol, poper, peteršilj ali drobnjak (ter po želji še druge začimbe). Lahko pa gobe dodamo tudi narezanemu kruhu, zraven sodi še malo ostre moke in jajčno mleko, kisla smetana ... V obeh primerih z rokami dobro premešamo in na vlažni deski z rokami oblikujemo štruce. Naložimo na pekač in spečemo v pečici. Lahko pa pražene gobe, ki smo jim dodali jajce in počakali, da napol zakrkne, naložimo na listnato testo, skrbno zavijemo in spečemo.
Lahko jo naredimo na dva načina: narezane gobe, ki jih popražimo na čebuli, vmešamo v zmleto meso, dodamo še sol, poper, peteršilj ali drobnjak (ter po želji še druge začimbe). Lahko pa gobe dodamo tudi narezanemu kruhu, zraven sodi še malo ostre moke in jajčno mleko, kisla smetana ... V obeh primerih z rokami dobro premešamo in na vlažni deski z rokami oblikujemo štruce. Naložimo na pekač in spečemo v pečici. Lahko pa pražene gobe, ki smo jim dodali jajce in počakali, da napol zakrkne, naložimo na listnato testo, skrbno zavijemo in spečemo.
Poslušalka je prosila za recept za biskvitno pecivo z bananami, ki bi bil na vrhu oblit s čokolado. Sestra Nikolina jih je svetovalo pripravo biskvita, ki mu lahko doda tudi malo zmletih orehov ali čokoladni prah. Ko je pečen, naj ga obrne in namaže z marmelado. Naloži narezane banane in prelije s stopljeno čokolado. Lahko pa naredi tudi skutin namaz in na to naloži banane. Po čokoladi pa lahko potrese narezane ali naribane orehe ali mandlje.
Poslušalka je prosila za recept za biskvitno pecivo z bananami, ki bi bil na vrhu oblit s čokolado. Sestra Nikolina jih je svetovalo pripravo biskvita, ki mu lahko doda tudi malo zmletih orehov ali čokoladni prah. Ko je pečen, naj ga obrne in namaže z marmelado. Naloži narezane banane in prelije s stopljeno čokolado. Lahko pa naredi tudi skutin namaz in na to naloži banane. Po čokoladi pa lahko potrese narezane ali naribane orehe ali mandlje.
Za nasvet je prosila poslušalka, ki ima 3,5 kg zamrznjenih malin in zdaj bi rada iz njih pripravila sok, tak da bi ga tudi potem razredčila z vodo. Kako naj to naredi? Sestra Nikolina jih je svetovala, naj maline večer prej ali vsaj zjutraj oz. dopoldne vzame iz skrinje in položi v večji lonec ter zalije s toplo vodo in malo potlači. Nato naj jih prevre in precedi skozi gosto cedilo. Tako dobljeni sok naj osladi po okusu, doda naj tudi pol žličke citronske kisline. Nato naj ga znova zavre, vmes meša in ko pride do rahlega vrenja, naj ga takoj natoči v čiste in vroče steklenice ter dobro zapre.
Za nasvet je prosila poslušalka, ki ima 3,5 kg zamrznjenih malin in zdaj bi rada iz njih pripravila sok, tak da bi ga tudi potem razredčila z vodo. Kako naj to naredi? Sestra Nikolina jih je svetovala, naj maline večer prej ali vsaj zjutraj oz. dopoldne vzame iz skrinje in položi v večji lonec ter zalije s toplo vodo in malo potlači. Nato naj jih prevre in precedi skozi gosto cedilo. Tako dobljeni sok naj osladi po okusu, doda naj tudi pol žličke citronske kisline. Nato naj ga znova zavre, vmes meša in ko pride do rahlega vrenja, naj ga takoj natoči v čiste in vroče steklenice ter dobro zapre.
Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.
Zrezke solimo, povaljamo v moki in nato v jajcu, nazadnje pa še v drobtinah in položimo v vročo maščobo. Če pripravljamo po pariško, jih samo povaljamo v moki in jajcu ter položimo v maščobo. Slednje naj bo ravno prav, da zrezki lepo plavajo v njej. Če imamo samo olje in se peni, je to verjetno zaradi slabe kvalitete olja. Najboljša je kombinacija: pol olja, pol svinjske masti. Paniran zrezek (ali pa zelenjava) pa se lahko pripravi tudi brz cvrtja v olju, in sicer se popeče v pečici. Položimo ga na pomaščen peki papir. Ja pa tak zrezek bolj suh v primerjavi s tistim, ki je ocvrt.
Oglasila se je poslušalka Marija, ki večkrat dela potico. Včasih ji testo lepo uspe, včasih pa se testo, ko ga da na prt, začne trgati - točno na sredini začne postajati tanjše, četudi ga tam ne valja. Kaj je vzrok temu, da se trga? Sestra Nikolina odgovarja, da se to lahko zgodi, če je v testo preveč kvasa. Ko to vzhaja v toplem prostoru (v tem poletju je bilo preveč toplo), je testo prehajano. Zato poslušalki priporoča, naj da nekaj gramov manj kvasa ali pa več moke. Pazi naj tudi, da uporablja isto moko. Najboljša je mešanica mehke in ostre moke, lahko pa tudi samo z ostro. Sestra Nikolina je še dodala, da če se testo trga (npr. na sredini), ga na robu fino zvaljamo, s koleščkom odrežemo in zakrpamo testo.
Oglasila se je poslušalka Marija, ki večkrat dela potico. Včasih ji testo lepo uspe, včasih pa se testo, ko ga da na prt, začne trgati - točno na sredini začne postajati tanjše, četudi ga tam ne valja. Kaj je vzrok temu, da se trga? Sestra Nikolina odgovarja, da se to lahko zgodi, če je v testo preveč kvasa. Ko to vzhaja v toplem prostoru (v tem poletju je bilo preveč toplo), je testo prehajano. Zato poslušalki priporoča, naj da nekaj gramov manj kvasa ali pa več moke. Pazi naj tudi, da uporablja isto moko. Najboljša je mešanica mehke in ostre moke, lahko pa tudi samo z ostro. Sestra Nikolina je še dodala, da če se testo trga (npr. na sredini), ga na robu fino zvaljamo, s koleščkom odrežemo in zakrpamo testo.
Poslušalka je vprašala, ali lahko uporabi lanske orehe. Hranila jih je neoluščene, zdaj jih dvakrat oprala v vroči vodi in osušila, saj je v njih opazila črve. Sestra Nikolina je povedala, da jih seveda lahko uporabi, če so dobrega okusa. Če bi zmleta zdaj rada shranila za naprej, jih lahko da v skrinjo ali pa v steklenem kozarcu. Druga poslušalka je povedala, da jih prav tako hrani in da da med mlete orehe tudi sladkor – kot konzervans. Za hranjenje neoluščenih orehov pa smo slišali nasvet, da naj bodo v hladnem prostoru obešeni v mrežasti vreči, v kateri bo tudi lovorjev list. To pomaga tudi pri fižolu.
Poslušalka je vprašala, ali lahko uporabi lanske orehe. Hranila jih je neoluščene, zdaj jih dvakrat oprala v vroči vodi in osušila, saj je v njih opazila črve. Sestra Nikolina je povedala, da jih seveda lahko uporabi, če so dobrega okusa. Če bi zmleta zdaj rada shranila za naprej, jih lahko da v skrinjo ali pa v steklenem kozarcu. Druga poslušalka je povedala, da jih prav tako hrani in da da med mlete orehe tudi sladkor – kot konzervans. Za hranjenje neoluščenih orehov pa smo slišali nasvet, da naj bodo v hladnem prostoru obešeni v mrežasti vreči, v kateri bo tudi lovorjev list. To pomaga tudi pri fižolu.
Poslušalca je zanimalo, kako naj ravna z gobovo juho s krompirjem, ki ostane - ali jo lahko pogreje naslednji dan in ali jo lahko da tudi zmrznit. Sestra Nikolina je odgovorila, da krompirjeve jedi neradi pogrevamo. No, lahko to storimo isti dan, na primer za večerjo. Po kosilu jo takoj ohladimo in nato za naslednji obrok naj znova pride do vrenja. Če se bo odločil za zamrzovanje, naj bo juha res sveže pripravljena in takoj po kuhanju ohlajena. Potem pa juhe ne odtalimo, ampak jo takoj pristavimo, da čim prej pride do vrenja in se takoj servira.
Poslušalca je zanimalo, kako naj ravna z gobovo juho s krompirjem, ki ostane - ali jo lahko pogreje naslednji dan in ali jo lahko da tudi zmrznit. Sestra Nikolina je odgovorila, da krompirjeve jedi neradi pogrevamo. No, lahko to storimo isti dan, na primer za večerjo. Po kosilu jo takoj ohladimo in nato za naslednji obrok naj znova pride do vrenja. Če se bo odločil za zamrzovanje, naj bo juha res sveže pripravljena in takoj po kuhanju ohlajena. Potem pa juhe ne odtalimo, ampak jo takoj pristavimo, da čim prej pride do vrenja in se takoj servira.
Poslušalka je imela težave s strjevanjem marmelada, ki jo je pripravila iz grozdja – modre frankinje. Kljub dodatku želirnega sladkorja, se ni strdila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj še nekaj dni počaka, da se bo dobro ohladila in nato znova preveri. Če še ne bo dovolj strjena, jo lahko še enkrat skuha in morda celo podaljša čas kuhanja. Svetovala je tudi, da pri kuhanju marmelade s pomočjo cedila in zajemalke res odstranimo odvečno tekočino - to uporabimo namesto soka oziroma pijače.
Poslušalka je imela težave s strjevanjem marmelada, ki jo je pripravila iz grozdja – modre frankinje. Kljub dodatku želirnega sladkorja, se ni strdila. Sestra Nikolina ji je svetovala, naj še nekaj dni počaka, da se bo dobro ohladila in nato znova preveri. Če še ne bo dovolj strjena, jo lahko še enkrat skuha in morda celo podaljša čas kuhanja. Svetovala je tudi, da pri kuhanju marmelade s pomočjo cedila in zajemalke res odstranimo odvečno tekočino - to uporabimo namesto soka oziroma pijače.
Prisluhnite odgovorom sestre Nikoline na vaša kuharska vprašanja. Z njo sodelujemo že od leta 2006. Sedem let je pripravljala oddaje in rubrike z recepti, nato pa sodelovala v naših kontaktnih oddajah, od leta 2017 sodeluje v oddaji Svetovalnica. Sestra Nikolina Rop je Šolska sestra svetega Frančiška Kristusa Kralja, ki je pri založbi Družina izdala več kuharskih knjig, vodila je kuharske tečaje v Repnjah pri Vodicah in na Brezjah. Arhiv minulih oddaj in rubrik: http://oddaje.ognjisce.si/kuhajmo/
S prihodom hladnejših dni izbiramo vse bolj zaprto obutev. Zato je pomembno posvetiti več pozornosti negi stopal. Vida Ozis, strokovnjakinja medicinske pedikure, je svetovala o vsakodnevni skrbi nog ter o izboru nogavic in obutve.
Stara vzhodnjaška pripoved ve povedati, da je neki človek ...
Iz knjige Dragoceno darilo zgodb, ki je izšla v zbirki Zgodbe za dušo pri založbi Ognjišče.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 05. oktober 2024 ob 05-ih
Oktober je, kot mesec prej za mlajše učeče, pomemben, skoraj praznični dan za začetnike študente. Akademsko leto poživi univerzitetna okolja, vnese v vrtiljak vsakdanjih poti dodatno mero živahnosti, ki oznani dokončen sklep poletnega. Vključeni v dejavno, aktivno družbo se tega hitro navzamemo in dobimo tudi mi nek dodaten impulz za delo. Ker drug na drugega vplivamo. Lažje se je zbrati, se zavzeto lotevati česarkoli, ob delavnosti, ki jo zaznavamo okrog sebe.
Začetek akademskega leta je dobra podpora za širšo učečo se družbo. V zadnjih dneh smo deležni množice spodbud, ne bom rekla primerov dobrih praks - čeprav tudi teh, ampak življenjskih, poklicno kariernih zgodb izstopajočih, pogumnih in navdihujočih ljudi. Naj omenim le eno od teh, zgodbo gospe, ki si v mlajših letih ni mogla privoščiti študija, pa si je zanj vzela čas takoj po upokojitvi. Pred svojim sedemdesetim letom je diplomirala na univerzi. V letih študija je bila zgledna učenka, vedno pripravljena za izpit, urejenih zapiskov in s tem zelo zaželena kolegica ostalim mlajšim študentom, ki so pri njej našli ne samo vedno urejene in izpopolnjene zapiske, ampak gotovo tudi posebno oporo, če so kdaj sami klonili ali izgubili motivacijo za študij.
Ob pogovoru z njo sem se tudi sama spraševala o njeni neomajnosti in prav gotovo zelo izstopajoči vztrajnosti. Da ne omenim nekega globljega zaupanja vase, ki ga izžareva, in v svoje sposobnosti, da zmore, čeprav veliko starejša od večine, opraviti zahtevno nalogo. Z dolgo in polno belo-sivo kito ter neko posebno milino, ki jo izžareva, gospa izstopa že sama po sebi, ko pa spoznamo še ozadje njene zavzetosti in odločnosti po uresničitvi sanj, pa nam postane razumljivo, zakaj tako. Lahko si predstavljamo, kako močno je doseženo vplivalo tudi na njeno pozitivno držo do sebe, in nenazadnje do številnih priložnosti, ki so nam dane tudi po zakonsko določeni meji pokoja.
Pogosto zadnje dni mislim nanjo. Ne na dobo pokoja, na gospo. Sprašujem se, ob njeni zgodbi, kakšno bi lahko bilo življenje slehernega med nami, tudi moje, če bi si več upali-upala? Skratka, če bi ji bila (bolj)podobna. Če nas ne bi zaustavljala, do določene mere tudi naučena, sila strahu pred izgubo varnosti? Mnogi vztrajajo zaradi tega. Niso zadovoljni, radi bi drugače, kaj drugega, veseli jih drugačno delo, skoraj so že pozabili na svoje mladostne sanje, kaj bi radi bili, ko odrastejo.
Ko odrastemo, pa naše poti pogosto drugače zavijejo in se prepletejo, in še preden se zavemo, nazaj ni več vrnitve. Lahko gremo pa z drugačno naravnanostjo naprej ali pa nekoliko zavijemo s poti. Toliko, da želenega občutka varnosti ne spustimo iz rok, se pa začnemo ozirati okrog sebe. Kaj vse še je, kar smo spregledali, dopustili, da je minilo? Kaj bi še radi izkusili, doživeli, česa novega bi se radi naučili, se izpopolnili, ali pa začeli na novo? Primarna vprašanja, ki jih pred nas postavlja tudi starost. Vsekakor ne bi smeli doseženih let enačiti z dokončnostjo, Bog ne daj z očitajočimi občutki zapravljenih priložnosti. Žal pa ravno to pogosto slišimo.
Projekt Andragoškega centra Slovenije »Lahko.si«, ki je zaživel, ali že dobro utečeni vsakoletni tradicionalni projekt osveščanja o vseživljenjskem učenju, sta le dva primera, ki odražata vse učečo se družbo, v kateri živimo in nas nagovarja k pridobivanju novih veščin, znanj, k vedoželjnosti, radovednosti, ne glede na starost ali status.
Ob mednarodnem dnevu starejših se, če nič drugega, lahko zazrem vase in hvaležno v svoja leta. Niso samoumevna. Niti eno. Bili so že velikokrat trenutki, ko se je zdelo, da jih bom nehala šteti. Da se je čaša napolnjena s časom zame iztekla. Ampak sem še tu in še polna radovednosti, tudi načrtov in upov. Na to se večkrat opomnim, ko me zajame brezvoljnost in kar nekakšna neprivlačna vdanost v usihanje storilnostne zagnanosti, da je in bo življenje polnejše ob novih in novih zanimanjih, tudi učenju, ob izstopanju iz utečenega ali pa, če bom vsaj del tistega, kar običajno zmorem, naredila drugače, in s tem morda celo bolje.
»Leta so samo številke« je naslov knjige, ki jo ob večerih te dni berem izmenično z romanom slovenske avtorice. Prva govori o spremembah, ki jih prinese življenje – o odnosih, ki se lahko podrejo, ljudje se razidejo, o izgubah vseh vrst, tudi telesne privlačnosti, ko telo opozarja po večji skrbnosti in podobno, no, druga knjiga pa je polna mladosti in študentske nepremagljivosti, ko je (še)vse mogoče, tudi sanje.
Marsikaj je mogoče, naj bo začetek študijskega leta tudi za ostale, za katere bi rekli, prestare za študij, spodbuda po učenju in širjenju znanj ter vedenja.
Naj ob Mednarodnem dnevu starejših omenim še - kot ženska, da pogrešam kolektivno podporo zrelosti, ki bi ji dopustila naraven izgled. Tako pa nas vse okrog opominja, da smo brez umetnih barv na sebi puste in pre/stare, morda bi kdo ob tem pripomnil, neurejene. Toda, to je že druga tema.
Leta, starost naj bodo samo številke, življenje za vse nas pa v novih priložnostih neomejeno,
si in vam želim.
Gostili smo astrofizika, ki ga je karierna pot odpeljala na Nizozemsko. Dr. Jure Japelj je urednik spletnega Portala v vesolje, o katerem je tudi tekla beseda. Bil je del skupine evropskih raziskovalcev, ki so testirali velik teleskop v Čilu za opazovanje tranzientne astronomije, v zadnjem času pa se posveča pisanju poljudnoznanstvenih člankov in mentoriranju mladih astronomov pri projektu GoChile.
V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Tokrat je bil poudarek na metodah meditacije, še posebej pa smo se zaustavili pri t.i. ignacijanski metodi.
V sobotnem duhovnem večeru ste najprej slišali duhovni nagovor za 27. nedeljo med letom, ki ga je pripravil generalni vikar celjske škofije Rok Metličar. Sledila je molitev prvih nedeljskih večernic in rožnega venca, s katerim smo prosili za blagoslov sinode, ki se je v minulih dneh začela v Vatikanu. 4. oktobra je praznoval sv. Frančišek Asiški, zato smo ga počastili z litanijami. Sledila je radijska kateheza. V letu molitve, s katerim se pripravljamo na obhajanje svetega leta 2025, ste slišali nekaj strani knjige Tomaša Špidlika OSNOVE KRŠČANSKE DUHOVNOSTI, kjer avtor knjige govori o molitvi. Nocoj je bil poudarek na metodah meditacije, še posebej pa smo se zaustavili pri t.i. ignacijanski metodi.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Sestra Bogdana Kavčič je že desetletja predana Afriki in njenim ljudem. Med prvimi usmiljenkami je prišla v osrčje celine, na kateri z vsem misijonarskim srcem deluje še danes. V oddaji bo spregovorila o klicu, časih, ki se spreminjajo, lepoti dela za Boga, o radosti in grozi dela za in z ljudmi. S. Bogdana je doživela in preživela genocid v Ruandi, vihrave čase v Burundiju in revščino v Srednjeafriški republiki. Zaveda se, kako pomembno je skupno delo v sestrski skupnosti, kako nenadomestljiva je pomoč iz domovine. V pogovoru z misijonarko, je čutiti njeno neizmerno hvaležnost slovenskemu človeku za pomoč misijonarjem. Spoznajte predano delo za čisto vodo in vodnjake, sestrino ljubezen do ubogih, domovine in Boga.