Z nami je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster.
Z nami je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster.
Z nami je bil novinar in zgodovinar dr. Jože Možina s katerim smo govorili o nekaterih aktualnih oddajah, o pričevanju partizana Antona Cizla na RTV Slovenija in o pričevanjih VOS-ovskih likvidatorjev, ki smo jih objavili v oddaji Moja zgodba. Vprašali smo se tudi o tem, kako je mogoče, da je kljub resnici, ki prihaja vse bolj odkrito na dan, ideološki boj vse bolj oster.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.
Moja zgodba
V oddaji Moja zgodba je bilz nami dr. Jože Dežman, ki je ob svoji 70-letnici izdal novo knjigo z nekoliko provokativnim naslovom Komunistični strah v gatah – homo sovieticus slovenicus ali dogodivščine sovjetskega Slovenca v Titovini. Knjigo, ki bo izšla v prihodnjih dneh pri založbi Družina, smo predstavili v iskrivem pogovoru z avtorjem.
Moja zgodba
Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.
Moja zgodba
Nadaljujemo z objavo referatov, ki so bili predstavljeni na znanstveni konferenci z naslovom Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje. Tokrat lahko prisluhnete ddr Igorju Grdini, ki je spregovoril na temo Intelektualni regionalizem po katoliško? in dr Ivu Keržetu, ki je pripravil prispevek o politično filozofskih pogledih škofa Antona Mahniča.
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Moja zgodba
Študijski center za narodno spravo je pripravil znanstveno konferenco Med tradicijo in moderno: slovenski katoliški intelektualci in narodnostno vprašanje v transnacionalni perspektivi. Na njej so sodelovali zgodovinarji, ki so osvetlili pomen katoliških intelektualcev v prelomnem stoletju 1848−1948. Tega sta zaznamovali dve veliki revoluciji: meščanska leta 1848 in komunistična s prevzemom oblasti po drugi svetovni vojni. Na sporedu je bila prva oddaja v kateri sta govorila Tomaž Ivešić in Špela Chomicki (Homicki).
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Moja zgodba
2. avgusta je nekaj pred 99. rojstnim dnem umrl profesor sociologije, šef ljubljanske Udbe, ki je kasneje postal svetovalec predsednika Milana Kučana Zdenko Roter. Kdo je bil pravzaprav bil ta zasliševalec škofa Vovka, številnih po vojni zaprtih duhovnikov? O tem nam je nekaj več povedal eden največjih poznavalcev arhivskega gradiva bivših tajnih služb pri nas mag. Igor Omerza.
Moja zgodba
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.
Moja zgodba
Civilna iniciativa za pokop umorjenih na Goriškem je predlagala, da v letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropska prestolnica kulture 2025, sprejmejo sklep o dostojnem pokopu žrtev, ki še vedno ležijo v breznih Trnovskega gozda in drugod po Goriškem. Ob tem so pripravili tudi Konferenco za trajni mir med narodoma na kateri so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Tokrat lahko slišite prispevka Jožeta Dežman o vojnih grobovih in grobiščih ter Gregorja Pobežina o svetosti življenja oziroma svetosti smrti. Objavili pa smo tudi zaključne besede Matica Batiča.
Moja zgodba
V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.
Moja zgodba
V tokratni oddaji Moja zgodba smo predstavili pretresljive življenjske zgodbe sedmih pričevalk - političnih begunk, ki so ob koncu druge svetovne vojne iz strahu pred komunističnim nasiljem zapustile svojo domovino, Slovenijo. Njihove izkušnje so podrobno opisane v knjigi Čez ocean v novo življenje, ki jo je leta 2024 izdal Študijski center za narodno spravo.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. Poslušate lahko drugo oddajo v kateri sta spregovorila dr. Jože Možina in dr. Renato Podbersič.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.
Moja zgodba
2. aprila 2025 je v prostorih mestne občine Nova Gorica potekala Konferenca za trajni mir med narodoma in pokop mrtvih, ki jo je pripravila Civilna iniciativa TBH. Na konferenci so predstavili pobudo za pokop žrtev povojnih pobojev na Trnovski in Banjški planoti. O dogajanju med drugo svetovno vojno in po njej na območju Goriške so govorili slovenski in italijanski zgodovinarji. V prvi oddaji ste lahko prisluhnili pozdravnima nagovoroma podžupana Antona Hareja in škofovega vikarja za Evropsko prestolnico kulture Bogdana Vidmarja ter predavanju dr. Mitja Ferenca o pravici do spomina in pokopa.
Slovencem po svetu in domovini
V Ljubljani je od včeraj na ogled razstava Večna pomlad / Eternal Spring priznanega umetnika slovenskih korenin, v Clevelandu v ZDA rojenega Garyja Bukovnika. Sestavljajo jo akvareli, v katerih Bukovnik skozi motive cvetja ujame moč narave, razkošje barv in simboliko pomladi kot večne obnove. Razstava bo v atriju ZRC SAZU na ogled do 28. septembra. Odprtja, ki sta ga organizirala Slovenska izseljenska matica in ZRC, se je udeležil tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu ter podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon, ki je z umetnikom podpisal donatorsko pogodbo. Bukovnik bo namreč naši državi podaril nosilno delo razstave – sliko Pomladna kompozicija. Donacija je izraz umetnikove osebne povezanosti s slovenskim narodom, kulturo in dediščino ter spoštovanja do domovine njegovih prednikov. Gary Bukovnik bo jutri tudi gost septembrskega večera z izseljenskimi ustvarjalci Sredi domovine na Uradu Vlade RS za Slovence v zamejstvu. Z njim se bo pogovarjala državna sekretarka Vesna Humar.
Naš pogled
Pogovarjajmo se.
V tej luči mi močno odzvanjajo Kirkove besede, ki jih je izrekel v pogovoru s predstavnikom drugega pola. Slednji ga je namreč žalil in mu očital marsikaj. Kirk mu je večkrat ponovil povabilo k pogovoru, nato pa je dejal nekako takole: »Moramo se pogovarjati, da preprečimo državljansko vojno«.
Naj bo to njegovo sporočilo spodbuda tudi nam, ko se zdi, da zaradi napetosti na več ravneh grozijo nove vojne. Bodimo zato tisti, ki ne prilivajo olja na ogenj, ampak iščimo dialog, sočutje, odprtost srca in mir. In predvsem molimo za mir.
Pogovor o
Politični parket postaja vse bolj vroč. Poslanci bodo v prihodnjih mesecih poskusili sprejeti še nekatere odločitve. Kaj lahko pričakujemo v hramu demokracije, kako zaostrene postajajo politične razmere med strankami in tudi, kako ocenjujejo vdor ruskih dronov na Poljsko smo vprašali goste v Pogovoru o. Z nami so bili vodja poslanske skupine NSi Janez Cigler Kralj, poslanec SD Damijan Bezjak Zrim, poslanka Gibanja Svoboda Tereza Novak in namestnik vodje poslanske skupine SDS Zvonko Černač.
Globine
Pred mikrofoni sta se spet srečala oba gosta letošnjega cikla Dialog z ateizmom: jezuit p. Damjan Ristić in ateist Simon Rígač. Pogovarjali smo se o mističnih doživetjih in o božjem klicu. Kako bi se odzval ateist, če bi začutil, da ga Bog vabi v dialog? Pogovor si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.
Sol in luč
Kdo je svetnik? Je to res rezervirano za izjemne posameznike, nekakšne žive superjunake? O tem smo se pogovarjali z velikim poznavalcem odra, tistega pravega in tistega, na katerem v življenju igramo vsak svojo vlogo, odru življenja. Z nami je bil Gregor Čušin, avtor rubrike S svetnikom na ti.
Kulturni utrinki
Pol leta pred uprizoritvijo Škofjeloškega pasijona je zaradi zdravstvenih težav prišlo do menjave na mestu vodje projekta. To vlogo po sklepu škofjeloškega občinskega sveta prevzema Jakob Vrhovec. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani pa je od sinoči na ogled nova razstava z naslovom Forma Perennis, Jože Plečnik – grafični oblikovalec.
Komentar Domovina.je
S pomočjo sodišč, medijev, levičarskih aktivistov in tudi levih vlad so agresija, kriminal in sovraštvo do osnovnih človekovih vrednot in njihovih nosilcev postopoma dobili legitimnost in krila. Ob pogledu na obraze ljudi, ki so slavili Kirkovo smrt, se človek zgrozi; koliko sovraštva, privoščljivosti, naslade nad trpljenjem. Ti ljudje so imeli resnično demonski izraz, je med drugim zapisala Erika Ašič.
Spominjamo se
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
Kuhajmo s sestro Nikolino
Poslušalka bi rada za svojo družino pripravila malce drugačno jajce na oko. Kaj lahko bi še dodala, sprašuje. Ali je primerno, da zraven doda kakšno zelenjavo. Videla je seveda že, kako dodajo kakšno mesnino - ocvirke, šunko in tako naprej. S čim bi lahko bi popestrila to preprosto jajce, ampak vendarle seveda zelo hranljivo in okusno? Sestra Nikolina najprej svetuje, da ga drugače, na novo servira, npr. na popečenem toastu ali pa na vrhu doda rezino sira. Seveda lahko doda tudi zelenjavo, a jo mora predhodno omehčati, popražiti. Lahko pripravit tudi fritato: jajce žvrklja in začini po okusu (sol in poper) ter zlije na ponev ter nežno zapeče. Zraven lahko doda narezano mesnino ali pa pripravljeno zelenjavo ter ovije. Jed bo še okusnejša, če jajce da na rahlo popraženo čebulo.