Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem
Na četrto postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem. Maševal je pater mag. Branko Cestnik. Pri obredu sta sodelovala: otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Kotnik in mešani župnijski pevski zbor, ki ga vodi Janez Karo. Orgelska spremljava Patricija Jakop.
30. 3. 2025
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem
Na četrto postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem. Maševal je pater mag. Branko Cestnik. Pri obredu sta sodelovala: otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Kotnik in mešani župnijski pevski zbor, ki ga vodi Janez Karo. Orgelska spremljava Patricija Jakop.
VEČ ...|30. 3. 2025
Sv. maša iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem
Na četrto postno nedeljo smo neposredno prenašali sveto mašo iz župnijske cerkve sv. Jožefa na Frankolovem. Maševal je pater mag. Branko Cestnik. Pri obredu sta sodelovala: otroški pevski zbor pod vodstvom Vesne Kotnik in mešani župnijski pevski zbor, ki ga vodi Janez Karo. Orgelska spremljava Patricija Jakop.
Sveta maša
VEČ ...|1. 4. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 1. 4.
Maševal je p Edvard Kovač, pel je Anže Kuharič, na orgle je igral Uroš Pele. Maša ni v celoti, ker je bil prenos prekinjen zaradi izpada linije v cerkvi.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 1. 4.
Maševal je p Edvard Kovač, pel je Anže Kuharič, na orgle je igral Uroš Pele. Maša ni v celoti, ker je bil prenos prekinjen zaradi izpada linije v cerkvi.
VEČ ...|1. 4. 2025
Sveta maša
VEČ ...|31. 3. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 31. 3.
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matjaž Barbo.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 31. 3.
Maševal je p. Edvard Kovač, pela Ema Judita Kolšek, orglal pa Matjaž Barbo.
VEČ ...|31. 3. 2025
Sveta maša
VEČ ...|29. 3. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 29. 3.
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodila Ema Judita Kolšek, orgle Matej Burger.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 29. 3.
Maševal je p. Edvard Kovač, petje je vodila Ema Judita Kolšek, orgle Matej Burger.
VEČ ...|29. 3. 2025
Sveta maša
VEČ ...|28. 3. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 28. 3.
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orgle Polona Gantar.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 28. 3.
Maševal je p. Vid Lisjak, pel Tadej Podobnik, orgle Polona Gantar.
VEČ ...|28. 3. 2025
Sveta maša
VEČ ...|27. 3. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 3.
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pela je Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matjaž Barbo.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 27. 3.
Maševal je župnik p. Pavle Jakop, pela je Ema Judita Kolšek, na orgle je igral Matjaž Barbo.
VEČ ...|27. 3. 2025
Sveta maša
VEČ ...|26. 3. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 26. 3.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 26. 3.
Sv. mašo je daroval p. Christian Gostečnik, pel je zbor MPP pod vodstvom Ane Pučnik.
VEČ ...|26. 3. 2025
Sveta maša
VEČ ...|25. 3. 2025
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 3.
Na praznik Gospodovega oznanjenja je sveto mašo daroval p. Edvard Kovač. Pel je ŽPZ p. Hugolina Sattnerja, ki ga je z orglami spremljala Polona Gantar.
Sveta maša
Sv. maša iz cerkve Marijinega oznanjenja na Tromostovju v Ljubljani 25. 3.
Na praznik Gospodovega oznanjenja je sveto mašo daroval p. Edvard Kovač. Pel je ŽPZ p. Hugolina Sattnerja, ki ga je z orglami spremljala Polona Gantar.
VEČ ...|25. 3. 2025
Priporočamo
|
Aktualno
Spoznanje več, predsodek manj
VEČ ...|31. 3. 2025
Dr. Renato Podbersič in Romana Bider
Gosta sta bila zgodovinar dr. Renato Podbersič in ustanoviteljica Civilne pobude Vseposvojitev Romana Bider. Letos obeležujemo Leto spomina ob 80-letnici konca druge svetovne vojne, komunističnega prevzema oblasti in povojnih pobojev. To je bila tudi tema tokratne oddaje Spoznanje več predsodek manj.
Doživetja narave
VEČ ...|28. 3. 2025
Peš po Evropi - z Jakobom Kendo najprej na sever
V svoj evropski cikel potopisnih romanov nas je uvedel Jakob Kenda. Peš se je odpravil na sever in severozahod Stare celine - po egalitarni Skandinaviji in razslojenem Britanskem otočju. Pravi, da sta to predela, ki kljub mnogim podobnostim izrazito odsevata raznolikost. Podelili smo tudi dve vstopnici za dogodek Poklon hoji in se ozrli k projektu, ki spodbuja uporabo javnega prevoza, s pomočjo katerega se lahko odpravimo peš iz dolin do višin. Z nami je bila Katarina Žemlja iz Cipre.
Sol in luč
VEČ ...|1. 4. 2025
Viktor Frankl
Učenka ustanovitelja logoterapije, Elizabeth Lucas, je napisala knjigo o tem, kakšen odnos je imel Viktor Frankl do presežnega. »Morda bodo te njegove misli v pomoč, da se bomo lažje notranje orientirali v današnjih razburkanih časih, ko izginjajo izročila, ko se cerkve praznijo in se kulture mešajo med seboj, različne politične struje trkajo druga ob drugo in se zdi, da je gospodarski profil pogosto še edino merilo,« je zapisala v uvodu. Prisluhnite nekaj odlomkom, ki jih ponavljamo v tokratni oddaji Sol in luč.
Program zadnjega tedna
VEČ ...|1. 4. 2025
Program Radia Ognjišče od 5. do 6. ure.
Posnetek programa Radia Ognjišče dne 01. april 2025 ob 05-ih
Naš pogled
VEČ ...|1. 4. 2025
Marjan Bunič: Čim več se smejte!
Vas je danes že kdo potegnil za nos? Vas je kdo naprvoaprilil? In? Kako ste se odzvali? Pravzaprav natančneje: Kaj ste ob tem razmišljali? Ste se iskreno zabavali in morda potegavščini še kaj dodali? Ste se morda sicer prijazno nasmehnili, a v sebi čutili, da vam je to odveč? Ali pa ste zadevo ignorirali in se morda glasno zgražali nad neumnostmi, neresnostjo in zapravljanjem časa? Kakorkoli, vse našteto so povsem običajni odzivi. Pa vendar …
Večer za zakonce in družine
VEČ ...|1. 4. 2025
Paola in Walter Grudina - zgodba njunega odrešenja
Paola Bertolini Grudina, ilustratorka, ki je podobam iz Svetega pisma vdihnila življenje, in njen mož, Walter Grudina, prav tako ilustrator in grafični oblikovalec, sta se našla kot močno ranjena človeka. Nekaterih ran sta se zavedala - med njimi Walterjevega odraščanja brez očeta in matere v rejniških družinah - druge so bile globoke potlačene. Vse te travme pa so po letih zakona privrele na dan z vso silovitostjo. Najprej njegove, nato njene, ki so bile še veliko hujše in so trajale kar osem let njenega otroštva. Bog ju je po svoji in njuni medsebojni ljubezni odrešil in tako so tudi ilustracije, ki prikazujejo zgodovino odrešenja, neke vrste sad njunega odrešenja. Če je Paola v šestih dneh joka in neskončne bolečine, ko je travma prišla na dan z možem ob sebi stala pred vrati pekla, je potem v zadnjih šestih dneh življenja, potem ko se je kar devet let borila z rakom, skupaj z možem stala pred vrati nebes. Izpolnila se ji je želja, da je umrla v njegovem oblemu. Njunemu globokemu pričevanju ste lahko prisluhnili v tokratni oddaji.
Slovenska oddaja Radia Vatikan
VEČ ...|1. 4. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 1. 4.
Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.
Slovencem po svetu in domovini
VEČ ...|1. 4. 2025
Spomin na Vauhnika, Golca in Požarja
Ena najbolj skrivnostnih slovenskih osebnosti sredine 20. stoletja je Vladimir Vauhnik. Včeraj je minilo 70 let od njegove smrti v Buenos Airesu v Argentini. Med prvo svetovno vojno je služil v slovitem 17. pehotnem polku, nato se je kot Maistrov borec boril za severno mejo. Bil je vojaški ataše in obveščevalec, ima tudi vzdevek »slovenski James Bond«. Njegovo življenjsko zgodbo bodo jutri zvečer predstavili v Parku vojaške zgodovine v Pivki, in sicer publicist in raziskovalec Ivo Jevnikar, Vauhnikova nečakinja in pranečak Štefka Mikluš in Viktor Vauhnik. V petek pa se bodo v Rižarni v Trstu s položitvijo cvetja in molitvijo pred krajem, kjer je stal krematorij, spomnili tudi Vauhnikovega pomembnega sodelavca Jožeta Golca in njegovega kurirja Rafaela Požarja, ki sta delovala v korist zahodnih zaveznikov. Čeprav sta bila aretirana jeseni 1944, so ju nacisti umorili in sežgali v tržaški Rižarni 4. aprila 1945 kot zadnja člana njune nekomunistične protinacistične skupine.