Prešmentana ljubezen, le kam me zapelja

V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

12. 5. 2025
Prešmentana ljubezen, le kam me zapelja

V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.

Vesna Sever Borovnik

VEČ ...|12. 5. 2025
Prešmentana ljubezen, le kam me zapelja

V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|5. 5. 2025
Veš, o Marija, moje veselje

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Veš, o Marija, moje veselje

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Veš, o Marija, moje veselje

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

VEČ ...|5. 5. 2025
Veš, o Marija, moje veselje

Mesec maj je na Slovenskem posvečen šmarnicam – vsakodnevni ljudski pobožnosti Mariji v čast. Po številnih cerkvah se takrat verniki zbirajo pri branju »šmarnic«, molitvi lavretanskih litanij in petju Marijinih pesmi, med njimi tudi posebnih šmarničnih.

Napevi o Mariji so pletli tokratno oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|28. 4. 2025
Ljuba moja, odpiraj kamro

Kapelski pubje, fantovska skupina pevcev ljudskih pesmi iz Kapel pri Brežicah, že tradicionalno v svojem domačem kraju pripravlja tematsko obarvane koncerte. Na letošnjem, v začetku aprila, so se oglašale ljubezenske, vasovalske pesmi. Poleg domačinov so jih zapeli še Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, sestre Kopinske iz Cirkulan, skupina Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem in pevci Postružeki s Keblja. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Ljuba moja, odpiraj kamro

Kapelski pubje, fantovska skupina pevcev ljudskih pesmi iz Kapel pri Brežicah, že tradicionalno v svojem domačem kraju pripravlja tematsko obarvane koncerte. Na letošnjem, v začetku aprila, so se oglašale ljubezenske, vasovalske pesmi. Poleg domačinov so jih zapeli še Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, sestre Kopinske iz Cirkulan, skupina Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem in pevci Postružeki s Keblja. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Ljuba moja, odpiraj kamro

Kapelski pubje, fantovska skupina pevcev ljudskih pesmi iz Kapel pri Brežicah, že tradicionalno v svojem domačem kraju pripravlja tematsko obarvane koncerte. Na letošnjem, v začetku aprila, so se oglašale ljubezenske, vasovalske pesmi. Poleg domačinov so jih zapeli še Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, sestre Kopinske iz Cirkulan, skupina Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem in pevci Postružeki s Keblja. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|28. 4. 2025
Ljuba moja, odpiraj kamro

Kapelski pubje, fantovska skupina pevcev ljudskih pesmi iz Kapel pri Brežicah, že tradicionalno v svojem domačem kraju pripravlja tematsko obarvane koncerte. Na letošnjem, v začetku aprila, so se oglašale ljubezenske, vasovalske pesmi. Poleg domačinov so jih zapeli še Vaberški fantje iz Kovače vasi na Pohorju, sestre Kopinske iz Cirkulan, skupina Paridolske korenine iz Paridola na Kozjanskem in pevci Postružeki s Keblja. Odlomke s prireditve ste slišali v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|21. 4. 2025
Dober večer kompanija, svetga Jurja tovaršija

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Dober večer kompanija, svetga Jurja tovaršija

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Dober večer kompanija, svetga Jurja tovaršija

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

VEČ ...|21. 4. 2025
Dober večer kompanija, svetga Jurja tovaršija

Pomlad je tu in sveti Jurij bo prijahal na zelenem konju ter povabil ljudi in živino na ozelenele trate. Prihajajoči praznik sv. Jurija, ki v cerkvenem koledarju goduje 23., južno od Drave pa 24. aprila, predstavlja po ljudskem koledarju začetek pomladi. Čas, ko se prebuja narava in sonce spet dobiva svojo moč spremljajo kresovi, skakánje čez ogenj, krašenje pastirjev, živine in domov s cvetjem, prva paša ter jurjevske pesmi, ki so se še posebej ohranile v Posavju. Jurjevo smo s terenskimi posnetki jurjevskega koledovanja iz okolice Sevnice in Krškega obeležili v oddaji o ljudski glasbi.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|14. 4. 2025
Drava, Sava, Soča

Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.

O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.

Drava, Sava, Soča

Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.

O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Drava, Sava, Soča

Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.

O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.

VEČ ...|14. 4. 2025
Drava, Sava, Soča

Železničarsko kulturno umetniško društvo Tine Rožanc v letošnjem letu praznuje 105. obletnico svojega delovanja. V 105 letih se je znotraj društva zvrstilo mnogo različnih sekcij ter skupin, ki so z bogatim in raznolikim programom polnile zakladnico ljudske kulture. Le-to pa v času 105. obletnice z rednim delovanjem še vedno polnijo Folklorna skupina ŽKUD Tine Rožanc, glasbena skupina Katanija, vokalna skupina Rožančevi fantjiči, pevska sekcija ter klapa Lavanda.

O koncertu, ki so ga naslovili Drava, Sava in Soča, sta v oddaji o ljudski glasbi spregovorili dve članici društva; Nina Mažgon Müller in Špela Jurak.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|7. 4. 2025
Napev Odsev 2025 v Ljubljani

Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Napev Odsev 2025 v Ljubljani

Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Napev Odsev 2025 v Ljubljani

Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

VEČ ...|7. 4. 2025
Napev Odsev 2025 v Ljubljani

Sredi marca je v Španskih borcih v Ljubljani potekalo območno Maroltovo srečanje poustvarjalcev glasbenega izročila. Namen srečanja je predstaviti poustvarjalnost vokalnih, inštrumentalnih in vokalno-inštrumentalnih zasedb in tako spodbujati kakovostno kulturno delo in razvoj ljubiteljskih poustvarjalcev glasbenega izročila. V tokratni oddaji o ljudski glasbi ste slišali odlomke nastopov pevskih in godčevskih skupin, ki delujejo pod okriljem Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, Območne izpostave Ljubljana.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

VEČ ...|31. 3. 2025
Plamen ples

Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil slovenski etnomuzikolog France Marolt. S tem je postavil temelje razvoja slovenske folklorne dejavnosti. Skupina poleg ohranjanja slovenskega ljudskega, glasbenega, pevskega in plesnega izročila med drugim poustvarja slovensko kulturno dediščino in hkrati interpretira novo ustvarjene, še nevidene folklorne elemente na odru.

Maroltovci letos obeležujejo 77 let organiziranega delovanja in ob tej priložnosti smo v oddaji o ljudski glasbi govorili skupini, začetkih, delovanju, nastopih in prihajajočem letnem koncertu, ki so ga naslovili Plemen ples

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|24. 3. 2025
Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte

Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

VEČ ...|24. 3. 2025
Mamica, povejte mi

V tokratni oddaji iz cikla Pevci zapojte, godci zagodte smo z nastopi ženskih skupin obeležili materinski dan in praznik Marijinega oznanjenja. Nastopile so Venčeseljske pevke iz Zgornje Ložnice, Ani Rehberger z Zgornjega Bŕnika in Francka Rozman iz Spodnje Bele pri Preddvôru, ljudske pevke iz Bezine, ljudske pevke iz Rogatca in Bistrške škuorke iz Ilirske Bistrice.

Vesna Sever Borovnik

glasba družba spomin

Pevci zapojte, godci zagodte
Glasbeno–dokumentarna oddaja o slovenski ljudski glasbi je zvesta izvirnemu, neprirejenemu glasbenemu in govornemu še živemu izročilu vseh slovenskih pokrajin, tudi zamejstva. V njej predstavljamo srečanja pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž, s pesmijo in vižami se sprehajamo skozi vsakdanje in praznično življenje Slovencev ter gostimo pevce in godce iz različnih krajev; spoznavamo njihov način petja in igranja, pesemski in godčevski repertoar, krajevne značilnosti, narečno govorico, šege in navade … V oddajah tako pletemo niti s tistimi, ki ljudsko glasbo neposredno ohranjajo in tistimi, ki jo radi poslušajo.
Vesna Sever Borovnik

Vesna Sever Borovnik

Priporočamo
|
Aktualno

Doživetja narave

VEČ ...|9. 5. 2025
Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Zemljevid poti v Svetem letu in 25 let Jakobovih romarjev

Predstavili smo interaktivni zemljevid svetoletnih poti, namenjen romarjem pri načrtovanju svojih poti v Svetem letu. V romarskem utripu smo nadaljevali, saj je bila naša gostja novoizvoljena predsednica Društva prijateljev poti Sv. Jakoba Andreja Grahek, pridružila se ji je članica društva Franceska Žumer. Dvojni jubilej - letos mineva 25 let od ustanovitve društva in blagoslova Šentjakobske poti - bodo obeležili s skupnim romanjem 17. maja.

Blaž Lesnik

romanjesveto letozemljevidsv. JakobJakobovi romarji

Naš pogled

VEČ ...|29. 4. 2025
Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela: Z vero med otroške zmaje in regratove lučke

Maja Morela je v komentar vpletla svoj pogled na odzive širše javnosti ob smrti papeža Frančiška. In njegovo pozornost do nebeške Matere Marije vzela kot iztočnico za zapis o marijinem mesecu, ki se počasi začenja.

Maja Morela

komentar

Globine

VEČ ...|11. 3. 2025
Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Dialog z ateizmom #3 - Ali je verovati razumno?

Ali je verovati razumno? Ali vera nasprotuje razumu ali obstajajo primeri, kjer se razum in vera dopolnjujeta? Ali lahko Boga dojamemo z razumom in kakšna je vloga čustev? Ob teh vprašanjih sta razmišljala ateist Simon Rígač in jezuit p. Damjan Ristić. Tretji del dialoga z ateizmom si lahko ogledate tudi na youtube kanalu Radia Ognjišče.

Blaž Lesnik

duhovnostvzgoja

Pogovor o

VEČ ...|7. 5. 2025
Pred referendumom o dodatkih k pokojnini

V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo. 

Pred referendumom o dodatkih k pokojnini

V oddaji ste slišali nekaj različnih stališč do referendumskega vprašanja, o katerem bomo glasovali v nedeljo. 

Radio Ognjišče, Tanja Dominko

politikaživljenje

Duhovna misel

VEČ ...|12. 5. 2025
Umetnost pogovora

K profesorju je stopil študent in rekel: »Umetnost pogovarjanja je temeljnega pomena za uspeh v mojem bodočem poklicu. Pa vendar ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Umetnost pogovora

K profesorju je stopil študent in rekel: »Umetnost pogovarjanja je temeljnega pomena za uspeh v mojem bodočem poklicu. Pa vendar ...

Iz knjige Drobne zgodbe za dušo, ki je izšla pri založbi Ognjišče.

Božo Rustja

duhovnost

Pevci zapojte, godci zagodte

VEČ ...|12. 5. 2025
Prešmentana ljubezen, le kam me zapelja

V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.

Prešmentana ljubezen, le kam me zapelja

V repertoarju pevcev ljudskih pesmi se je ohranilo največ ljubezenskih napevov. Pravzaprav je ta vsebinski krog najširši, sega pa tudi na druga področja. Marsikje se ljubezenska tematika prepleta v pripovednih, vojaških, stanovskih in drugih pesmih.

Vesna Sever Borovnik

glasbadružbaspomin

Prijatelji Radia Ognjišče

VEČ ...|12. 5. 2025
Sv. Leopold Mandić

12. maja je godovni praznik sv. Leopolda Mandića, priljubljenega kapucina, ki je zavetnik bolnikov z rakom. Da bi spoznali in vzljubili tega svetnika, boste v oddaji PRO slišali njegovo življenjsko in svetniško zgodbo.

Sv. Leopold Mandić

12. maja je godovni praznik sv. Leopolda Mandića, priljubljenega kapucina, ki je zavetnik bolnikov z rakom. Da bi spoznali in vzljubili tega svetnika, boste v oddaji PRO slišali njegovo življenjsko in svetniško zgodbo.

Franci Trstenjak

glasbapro

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|12. 5. 2025
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 12. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|12. 5. 2025
Minister Arčon v Porabju

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon je pred nekaj minutami začel obisk pri slovenski manjšini v Porabju na Madžarskem. Na Slovenski vzorčni kmetiji v Gornjem Seniku bo govoril z gospodarstveniki, prijavitelji projektov na program spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in župani porabskih občin Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Verica - Ritkarovci, Števanovci, Andovci in Monošter. Jutri bo na programu obisk dvojezičnih vrtcev Monošter in Sakalovci in osnovne šole Števanovci. Ob koncu ministrovega obiska bo srečanje s predsednikoma obeh krovnih organizacij: Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave in z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, Andreo Kovacs, Karlem Holcem in Eriko Köles Kiss.

Minister Arčon v Porabju

Minister za Slovence v zamejstvu in po svetu in podpredsednik slovenske vlade Matej Arčon je pred nekaj minutami začel obisk pri slovenski manjšini v Porabju na Madžarskem. Na Slovenski vzorčni kmetiji v Gornjem Seniku bo govoril z gospodarstveniki, prijavitelji projektov na program spodbujanje gospodarske osnove avtohtone slovenske narodne skupnosti na Madžarskem in župani porabskih občin Gornji Senik, Dolnji Senik, Sakalovci, Verica - Ritkarovci, Števanovci, Andovci in Monošter. Jutri bo na programu obisk dvojezičnih vrtcev Monošter in Sakalovci in osnovne šole Števanovci. Ob koncu ministrovega obiska bo srečanje s predsednikoma obeh krovnih organizacij: Zveze Slovencev na Madžarskem in Državne slovenske samouprave in z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu, Andreo Kovacs, Karlem Holcem in Eriko Köles Kiss.

Matjaž Merljak

družbarojaki